VSRS Sklep I Up 61/2022

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 246. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo predlog Teodore Pečarič Jager, spec. klin. psih., psihoterapevtke in sodne izvedenke z dne 11. 1. 2022 za razrešitev izvedenskega dela, določenega s sklepom II U 472/2019 z dne 5. 1. 2022.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje 5. 1. 2022 izdalo sklep za izdelavo izvedenskega mnenja in določilo skupino sodnih izvedencev, v kateri je določilo Teodoro Pečarič Jager, univ. dipl. psih., sodno izvedenko za klinično psihologijo odraslih, klinično psihologijo otrok in mladostnikov ter klinično psihologijo za starševstvo in skrbništvo, dr. Igorja Areha, univ. dipl. psih., sodnega izvedenca za preiskovalno psihologijo in mag. Metodo Maj, spec. psih. svet., sodno izvedenko za psihologijo družine. Kot vodjo in koordinatorko skupine je sodišče določilo izvedenko Teodoro Pečarič Jager. Izvedenka je navedeni sklep sodišča prve stopnje prejela 11. 1. 2022, naslednji dan, 12. 1. 2022, pa je sodišče prejelo dopis izvedenke in predlog za razrešitev s pojasnilom, da navedenega dela ne more sprejeti, ker mora dokončati že prejete zadeve, novih pa več ne sprejema zaradi upokojitve oziroma posledično že podane prošnje na Ministrstvo za pravosodje za odobritev obdobja mirovanja sodnega izvedenca z dne 15. 12. 2021, o kateri ministrstvo še ni odločilo. Sodišče prve stopnje je pri Ministrstvu za pravosodje opravilo poizvedbo in 18. 1. 2022 prejelo odgovor, da je ministrstvo izvedenki v skladu s 24. členom Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju ZSICT) odobrilo mirovanje statusa sodnega izvedenca z odločbo, ki je bila izvedenki vročena 13. 1. 2022, torej po prejemu sklepa sodišča, s katerim je bila določena za opravo izvedenskega dela. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je učinek mirovanja statusa nastopil šele z dnem, ko je Ministrstvo za pravosodje izvedenki vročilo odločbo, št. 705-370/2013/15, to je 13. 1. 2022 in jo posledično izbrisalo iz javnega dela imenika za obdobje enega leta. Navedeno mirovanje po presoji sodišča prve stopnje ni učinkovalo že na dan 5. 1. 2022, ko je sodišče s sklepom izvedenko določilo za izdelavo izvedenskega mnenja, saj je bila ta tega dne še vedno na aktivnem seznamu sodnih izvedencev. Presodilo je, da se status sodnega izvedenca kljub mirovanju v ničemer ne spremeni, razen da po vročitvi odločbe o mirovanju izvedenec ne prejema novih zadev, kar izhaja iz tretjega odstavka 24. člena ZSICT. Izvedenec mora zadeve, prejete pred sklepom o mirovanju postopka, dokončati in izvedensko delo opraviti v skladu z določbami ZSICT in Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Razlogi, ki jih je izvedenka v svojem dopisu izpostavila (da več ne sprejema novih zadev zaradi pričakovane upokojitve oziroma posledično že podane prošnje za mirovanje), pa po presoji sodišča ne predstavljajo upravičenih razlogov, ki bi utemeljevali razrešitev.

3Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo sklep o postavitvi izvedenke v obdobju, ko je bilo izvedenki odobreno mirovanje statusa tako, da izvedenka dela do 1. 1. 2023 ne bo opravljala. Naziranje sodišča, da ima izvedenka dolžnost opraviti izvedensko delo v času mirovanja statusa sodnega izvedenca, je pravno zmotno. Meni, da si določbe tretjega odstavka 24. člena ZSICT ni mogoče tolmačiti na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Navaja še, da v konkretni zadevi upravni spor, ki je po svoji naravi prednosten, teče že skoraj pet let, kar je nedopustno. Ker izvedenka ne more opraviti dela v razumnem roku, jo je treba razrešiti. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu izvedenke za razrešitev izvedenskega dela, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

4Stranki z interesom, mld. A. A. in mld. B. B., se v odgovoru na pritožbo v celoti strinjata s pritožbo.

5Stranka z interesom, Center za socialno delo Savinjsko – Šaleška, Velenje, v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

K I. točki izreka

6Pritožba ni dovoljena.

7V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo, da je zoper izpodbijani sklep dovoljena pritožba, ki se lahko vloži v roku 15 dni od prejema sklepa. Takšen pravni pouk je napačen, saj niso izpolnjeni zakonski pogoji za dovoljenost pritožbe po ZUS-1.

8Po prvem odstavku 82. člena ZUS-1 se lahko sklep izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon.¹ Po določbi drugega odstavka istega člena pa je zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim se onemogoči nadaljnji postopek, dovoljena posebna pritožba, če ta zakon ne določa drugače.

9Pritožba zoper sklep, izdan v upravnem sporu, je torej po prvem odstavku 82. člena ZUS-1 dovoljena le, če to določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon.² Zato v upravnem sporu ni mogoče uporabiti določb drugih zakonov, ki pritožbe zoper posamezne sklepe sicer dopuščajo (npr. določb ZPP, ki se v upravnem sporu v skladu z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače).³

10Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu izvedenca za oprostitev izvedenskega dela, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako pa pritožba ni dovoljena na podlagi drugega odstavka istega člena zakona, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.

11Do takšnega razumevanja 82. člena ZUS-1 vodi tako jezikovna razlaga, iz katere izhaja, da je pritožba dovoljena le v primerih, predvidenih v ZUS-1, kot tudi teleološka in sistemska razlaga ZUS-1, po katerih je zakon omejil pravna sredstva na Vrhovno sodišče tako, da se najvišjega sodišča v državi (127. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava) tudi v upravnem sporu ne obremenjuje z zadevami, ki ne ustrezajo njegovi temeljni funkciji. S tega vidika je tudi omejitev pravnih sredstev zoper sklepe Upravnega sodišča razumna in ustavno dopustna. Tudi pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva (25. člen Ustave) je treba razumeti tako, da se način njenega uresničevanja določa različno za različne stopnje sodstva, saj le-te pomenijo tudi različno stopnjo strokovnega znanja in usposobljenosti sodnikov, ki v zadevi odločajo. Če je o razlogih za (ne)oprostitev izvedenskega dela izvedenca že odločilo Upravno sodišče, ki ima položaj višjega sodišča, potem ni nobenega ustavno zahtevanega razloga, da bi se moralo zoper to odločitev omogočati še pritožbeni preizkus (celo) na Vrhovnem sodišču. Poleg tega pa je izpodbijani sklep vmesni procesni sklep, ki ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pritožničini pravici, obveznosti ali koristi v smislu 25. člena Ustave.

12Pritožba torej ni dovoljena ne glede na pravni pouk v izpodbijanem sklepu. Ker stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po 82. členu ZUS-1, Vrhovno sodišče nedovoljene pritožbe ne more vsebinsko obravnavati.

13Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in 82. členom ZUS-1.

K II. točki izreka

14Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Taka pritožba je na primer predvidena v primeru nedovoljene vrnitve v prejšnje stanje (sedmi odstavek 24. člena ZUS-1) in v primeru sklepa o izdaji začasne odredbe (šesti odstavek 32. člena ZUS-1).
² Izjema od navedenega velja za primere procesnih institutov, ki jih ZUS-1 sploh ne ureja in so v celoti urejeni v ZPP (na primer izločitve sodnikov). V teh primerih se vprašanje dovoljenosti pritožbe zoper sklep presoja ob uporabi določb ZPP. Pritožba je dovoljena zoper sklepe sodišča prve stopnje tudi v morebitnih primerih posebnih procesnih ureditev, ki jih vsebujejo zakoni, ki dopolnjujejo ureditev ZUS-1, če vsebujejo izrecno določbo, da se možnost pritožbe zoper katerega od sklepov razteza tudi na upravni spor. Tako dr. Erik Kerševan v Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Ljubljana, GV Založba, 2019, str. 458.
³ Tako tudi na primer sklepi Vrhovnega sodišča I Up 35/2021 z dne 21. 4. 2021, I Up 179/2020 z dne 13. 1. 2021 in I Up 52/2018 z dne 20. 6. 2018.