VSM Sklep III Cp 366/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"I. Sodna poravnava Okrožnega sodišča na Ptuju II N 171/2019 z dne 20. 11. 2019 se spremeni tako, da stiki potekajo:

- vsak prvi in tretji vikend pri očetu, pri čemer poteka stik vsak prvi vikend od petka od 19.00 ure, ko oče otroka prevzame na pevskih vajah do sobote do 19.00 ure, ko mati prevzame mld. hčerko na domu očeta;

- vsak tretji vikend poteka stik od sobote zjutraj, ko oče ob 10.00 uri prevzame otroka na domu pri materi in ga mati v nedeljo ob 17.00 uri prevzame na domu očeta;

- med tednom vsako sredo, pri čemer otroka oče prevzame ob 15.00 uri na domu matere in ga nato ob 19.00 uri mati prevzame na domu očeta. V kolikor oče stika ne more izvesti zaradi dela v popoldanski izmeni, mora o tem mater obvestiti najkasneje v petek zvečer;

- 8. februarja preživi mld. otrok izmenično vsako leto pri enem od staršev, in sicer v parnem letu pri očetu, v neparnem letu pri materi, in sicer oče otroka prevzame ob 9.00 uri, ob 18.00 uri jo mati prevzame na domu pri očetu;

- zimske počitnice (po šolskem koledarju) preživi mld. otrok polovico časa z mamo, in sicer prvo polovico počitnic, drugo polovico z očetom; prevoz po dogovoru staršev,

- Veliko noč preživi mld. otrok v soboto in nedeljo do kosila pri mami, oče pride po kosilu ob 15.00 uri po otroka na dom matere, v ponedeljek do 18.00 ure ga mati prevzame na domu pri očetu;

- prvomajske praznike preživi otrok prvo polovico pri očetu, drugo polovico pri mami; prevoz po dogovoru staršev,

- rojstni dan otroka, 13. 5., preživi otrok izmenično pri očetu oziroma mami (leta 2022 je preživel pri mami);

- poletne šolske počitnice preživi vsako leto od 1. 8. do 15. 8. z materjo, od 17. 8. do 30. 8. pri očetu; prevoz po dogovoru staršev,

- krompirjeve počitnice preživi prvo polovico otrok pri očetu, drugo polovico pri mami; prevoz po dogovoru staršev,

- božič - božične praznike preživi mld. hčerka (od 24. 12. po koncu šolskih obveznosti in aktivnosti do 28. 12. do 18.30 ure) v neparnem letu pri materi in parnem letu pri očetu; prevoz po dogovoru staršev,

- novoletne praznike (28. 12. od 19.00 ure do 2. 1. do 19.00 ure) preživi mld. hčerka neparno leto pri očetu, parno leto pri materi;

- v času 14 dnevnih nepretrganih stikov mld. A. s staršema in v času stikov med drugimi šolskimi počitnicami (krompirjevimi, prvomajskimi ipd.), se ostali določeni stiki med vikendi in med tednom ne izvajajo;

- mati B. B., je dolžna ob začetku stika očetu C. C., izročiti osebni dokument mld. A. A., njeno zdravstveno izkaznico."

II. V presežku se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo sodno poravnavo, ki sta jo udeleženca sklenila pred Okrožnim sodiščem na Ptuju II N 171/2019 z dne 20. 11. 2019 glede stikov, ki med tednom potekajo vsako sredo ter določilo, da oče otroka prevzame ob 15.00 uri na domu matere in ga nato do 18.00 ure vrne na dom matere in v kolikor oče stika ne more izvesti zaradi dela v popoldanski izmeni, mora o tem mater obvestiti najkasneje v petek zvečer. Prav tako je spremenilo stike preživljanja med poletnimi počitnicami tako, da je za vsako leto od 1. 8. do 15. 8. določilo, da mladoletna A. preživlja to obdobje z materjo ter da v času 14 dnevnih nepretrganih stikov mladoletnega otroka s staršem in v času stikov med drugimi šolskimi počitnicami, da se določeni stiki med vikendi in med tednom ne izvajajo. Prav tako je tudi določilo, da mora mati mladoletnega otroka ob začetku stika očetu izročiti osebni dokument mladoletne hčerke in njeno zdravstveno izkaznico (v izreku pod točko I). V presežku je nasprotni predlog nasprotnega udeleženca z dne 7. 9. 2021 zavrnilo (v izreku pod točko II) ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (v izreku pod točko III).

2Zoper navedeno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka s predlogom, da "pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi in sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za spremembo stikov z mladoletno A., podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovljeni postopek pred sodišče prve stopnje in predlagateljici naloži v plačilo stroške postopka v roku 15 dni, po preteku tega roka pa tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti". Izpostavlja, da je v svojem predlogu predlagal zgolj stike, ki so običajno in najpogosteje določeni med otroki in tistim staršem, pri katerem otrok ne živi, in sicer v obsegu "enega stika med tednom in nato vsak drugi vikend od petka do nedelje". Prepričan je, da bi obširnejši stiki bili v korist mladoletne A. ter da je tudi v njeno korist, da se stiki natančno določijo z namenom, da bi se starša izognila morebitnim konfliktom ob različnih interpretacijah sodnega dokumenta. Prav tako pojasnjuje, "da iz mnenja CSD izhaja, da stiki zgolj na papirju niso v korist otroka, ampak bi se morala oba starša zavedati, da v kolikor dejansko želita ravnati izključno v dobrobit hčerke, bi se morala o stikih, ki presegajo okvir sodnega dokumenta, sproti dogovarjati na način, da bi hčerki omogočila čim več stikov s tistim staršem, s katerim zaradi razpada družine ne more sobivati, vendar je predlagateljica tista, ki se striktno drži določenih stikov v sodni poravnavi in ne omogoča obširnejših stikov, prav tako pa tudi ne dopušča nadomestnih stikov v primeru delovnih obveznosti očeta". Prepričan je, da so zaključki sodišča prve stopnje, ki je sicer povzelo mnenje CSD, da stiki, kot jih predlaga, niso v korist mladoletne deklice, napačni. Prepričan je, da glede na starost mladoletne A. ni nobene ovire in je le v njeno korist, da z njim preživi čim več časa, in sicer tudi vsak drugi teden ves vikend od petka do nedelje in da je takšno izvajanje stikov le v njeno korist, saj se s tem ohranja in še poglablja navezanost in pripadnost očetu, kar tudi potrjuje mnenje CSD. Prepričan je, "da odločitev o stikih mora zasledovati korist otroka in odločitev sodišča prve stopnje temu ne sledi, zato je zavrnitev "njegovega" predloga v izrazito škodo nadaljnjemu razvoju mladoletne A. in je tudi v izrazitem nasprotju z listinami v sodnem spisu". Dejstvo je, da se udeleženca ne moreta dogovarjati in zato je potrebno, da sodišče natančno določi izvajanje stikov, ki so v korist mladoletni A.

3Predlagateljica odgovora na pritožbo ni podala.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je zakonsko podlago za poseg v pravnomočno ureditev stikov našlo v določbah četrtega odstavka 421. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP¹) in osmega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ²).

6Nasprotni udeleženec v pritožbi utemeljeno oporeka, da zaradi konfliktnosti odnosa med udeležencema oziroma staršema mladoletne A., ki se kažejo tudi v kazenskih ovadbah, le to narekuje večjo stopnjo konkretizacije stikov.

7Iz mnenja CSD D. (v nadaljevanju CSD) z dne 8. 11. 2021 izhaja, da je v korist mladoletne A., da ima čim več stikov z očetom iz razloga, da lahko na ta način oče še naprej ostane aktivno prisoten v njenem življenju. Pomembno zato je, da se stiki natančno določijo vse z namenom, da se starša izogneta morebitnim konfliktom ob različnih interpretacijah sodne odločbe, še posebej ker iz izpovedbe predlagateljice izhaja, da bo dopustila le tiste stike, ki so določeni s sodno odločbo. Iz mnenja CSD izhaja, da je predlog, ki ga je podal nasprotni udeleženec dne 7. 8. 2021 dober, saj so stiki zelo natančno opredeljeni. Dejstvo je, da je v dobrobit hčerke, da se ji omogočijo pogostejši stiki z očetom, s katerim zaradi razpada družine ne more bivati, in sicer iz razloga ker je za razvoj otrokove osebnosti pomembna vloga obeh staršev.

8Pritožbeno sodišče je zato le delno ugodilo pritožbi ter je obširneje določilo stike med tednom, in sicer da se ti izvajajo od 15.00 ure do 19.00 ure, spremenilo pa je tudi stikovanje med novoletnimi in božičnimi prazniki, medtem ko v preostalem ni sledilo pritožbi. Upoštevalo je namreč željo, ki jo je izrazila mladoletna A. v neformalnem razgovoru, ki ga je opravil CSD, kjer je pojasnila, da je zadovoljna glede dosedanjega izvajanja stikov z očetom ter da ne želi sprememb, prav tako pa je tudi ob odločitvi upoštevalo korist mladoletne A. do obširnejših stikov z očetom.

9V skladu s sodno prakso je pritožbeno sodišče sledilo tudi pritožbi glede porazdelitve bremena prevozov mladoletne hčerke na stik. Dosedanja sodna praksa³ namreč napotuje, da je treba breme prevozov praviloma porazdeliti med oba starša, zato je pritožbeno sodišče sledilo pritožbi ter odločilo, da oče na začetku stika prevzame hčerko na domu matere, predlagateljica pa jo ob koncu stika prevzame na domu očeta, ves čas pa se lahko glede prevozov starša medsebojno dogovarjata, enako pa tudi velja, da sta se starša dolžna zaradi koristi mladoletne A. tudi dogovarjati glede izvajanja stikov, ki niso določeni s sodno odločbo, vse z namenom, da omogočita ustrezen razvoj otrokove osebnosti, še posebej ob ugotovljenem, da sta oba starša primerna. Dejstvo je, da udeleženca ne živita več skupaj ter da je mladoletna A. zaupana v varstvo in vzgojo materi in po mnenju pritožbenega sodišča bo sprememba glede režima prevozov, kot tudi dogovarjanja obširnejših stikov izven določene sodne odločbe, pozitivno vplivala na zavedanje mladoletne A., da so stiki zanjo koristni in da jih podpirata oba starša, ki pri njihovi izvedbi v določeni meri sodelujeta.

10Kolikor je bila pritožba utemeljena, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep brez pritožbene obravnave, za katero ni bilo potrebe, po pooblastilu iz 5. alineje 358. člena ZPP spremenilo, sicer pa jo je zavrnilo in po drugem odstavku 365. člena ZPP potrdilo nespremenjeni sklep sodišča prve stopnje, ko pred tem pritožbeno sodišče ob preizkusu odločbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka.

11Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s 413. členom istega zakona. V tovrstnih postopkih odloča sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Zasledovana je bila predvsem korist otrok, ki mora biti skupni cilj obeh udeležencev, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 15/2017 z dne 21. 3. 2017.
³ VSL sklep IV Cp 122/2020.