VSM Sklep IV Kp 18587/2020

Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo odločanje.

1Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje z uvodoma navedeno sodbo obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po istem zakonskem določilu v zvezi s 47. členom KZ-1 mu je izreklo denarno kazen trideset dnevnih zneskov po 12,50 EUR, kar skupaj znaša 375,00 EUR, ki jo mora obdolženec plačati v roku treh mesecev po prejemu plačilnega naloga. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodno takso, kar vse bo odmerjeno po pravnomočnosti sodbe. Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP pa je oškodovanca B. B. s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 450,00 EUR napotilo na pravdo.

2Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik iz vseh izpodbojnih razlogov, kot navaja v uvodu pritožbe. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in obdolženca oprosti obtožbe oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4Zagovornik uvodoma navaja, da gre v obravnavani zadevi za kršitev prepovedi reformatio in peius, saj je v izreku izpodbijane sodbe nerazumljivo govoriti o očitku „v celoti in do konca“. Z navedenim smiselno uveljavlja kršitev iz 10. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je podana, če je bil s sodbo prekršen 385. člen ZKP, ki določa, da se sodba ne sme spremeniti v obdolženčevo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, če je podana pritožba samo v obdolženčevo korist.

5Takšna kršitev ni podana. Sodišče prve stopnje je razsodilo na podlagi obtožbe, potem ko jo je v ponovljenem postopku državna tožilka spremenila na način, da je utesnila očitke iz prvotnega obtožnega predloga ter (v nebistvenem) dodala besedno zvezo „v celoti in do konca“. S spremenjenim obtožnim predlogom je bil obdolženec na naroku za glavno obravnavo seznanjen, izjavil je, da ga razume, ter da k že podanemu zagovoru ničesar ne dodaja. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi v točki 2 obrazložitve izpodbijane sodbe, in sicer, da je okrajna državna tožilka z besedno zvezo „v celoti in do konca“ le natančneje konkretizirala način poškodovanja tuje stvari, pri čemer so pravna presoja in izrečena kazenska sankcija, kakor tudi opis historičnega dogodka, v ponovljenem postopku ostali nespremenjeni. Ker s spremembo obtožnega predloga v opis dejanja ni bila vnesena dodatna ali drugačna kriminalna količina, temveč le podrobnejša konkretizacija posledice izvršitvenega ravnanja znotraj istega historičnega dogodka, smiselno uveljavljana kršitev iz 10. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.

6Po zagovornikovi oceni je dejansko stanje v obravnavani zadevi zmotno ugotovljeno, ker iz dokaznega gradiva v spisu ne izhaja, da naj bi 19. 9. 2018 „šlo za žaganje“ vseh petih grmov pintovca, fotografije pa so bile narejene 22. 10. 2018. V tem mu je potrebno pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 5 obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, da je oškodovanec B. B. dne 24. 10. 2018 na PP Šentilj vložil predlog za kazenski pregon in med drugim navedel, da je obdolženec 19. 9. 2018 požagal grmičevje, nasajeno ob ograji, ki razmejuje njuni parceli. V nadaljevanju je pojasnilo, da je oškodovanec, zaslišan kot priča, izpovedal, da je obdolženec kritičnega dne porezal pet grmov pintovca čisto pri zemlji, medtem ko njega in njegove žene ni bilo doma. Ob podaji takšnih razlogov pa je sodišče prve stopnje povsem prezrlo preostalo vsebino predloga za kazenski pregon, iz katere izhaja, da bi si naj policist C. C. in kriminalist dne 22. 10. 2018 ogledala kraj kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, storjenega dne 19. 10. 2018, na škodo B. B. Navedbe glede časovne opredelitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja so v predlogu za kazenski pregon sicer različne, saj uvodoma izhaja, da bi naj le-to bilo storjeno 19. 10. 2018 (torej v petek), v nadaljevanju pa je kot datum storitve naveden petek 19. 9. 2018 (kar je bila dejansko sreda). Takšno nedoslednost bi moralo sodišče prve stopnje razčistiti, vendar tega ni storilo, temveč je ob predočenju oškodovancu, da naj bi ta kazensko ovadbo podal 24. 10. 2018, prezrlo njegovo pojasnilo, da je ovadbo podal v dveh do treh dneh, ko je „to opazil“. V tej zvezi pa je prezrlo še, da je oškodovanec, na izpovedbo priče policista C. C., ki je pojasnil, da je ob naključnem preverjanju okoliščin drugih dogodkov, napravil fotografije, in sicer preden je oškodovanec podal predlog za kazenski pregon, podal pripombo, da je policist fotografije naredil malo po obravnavanem dogodku, vendar točnega datuma ne ve.

7Po navedenem, je zagovornikovo uveljavljanje izpodbojnega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja utemeljeno, zato je sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo. To je storilo po določilu prvega odstavka 392. člena ZKP in ne po prvem odstavku 380. člena ZKP, saj je treba dokazni postopek dopolniti še v smeri časa storitve kaznivega dejanja, ki zaradi zgornjih razhajanj ni bil zanesljivo ugotovljen. Sodišče prve stopnje bo zato vprašanje, ali gre za zmoto, ki izvira že iz same prijave kaznivega dejanja, odpravilo z razširjenim zaslišanjem obdolženca, oškodovanca, prič in po potrebi sestavljalca predloga za pregon kaznivega dejanja, nato pa bo o zadevi vnovič odločilo.