VSL Sklep II Cp 561/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo dopolnitev toženčevega ugovora, ker je ugotovilo, da ga je glede na rok za ugovor (ki ga je sicer pravočasno vložil) vložil prepozno.

2Proti sklepu se je tožnik pritožil. Navaja, da je pričakoval, da bo postopek po njegovem ugovoru končan, nato pa obširno pojasnjuje svoje stališče o neutemeljenosti terjanega zneska.

3Na pritožbo je tožeča stranka odgovorila, predlagala njeno zavrnitev ter opredelila svoje pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in obrazložilo, da je bil rok za ugovor 2. 12. 2021 in da je toženec pravočasno ugovarjal, dopolnitev pa poslal po izteku roka za ugovor (3. odst. 9. in 4. odst. 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju). Temu pritožnik niti ne nasprotuje.

6Pojasniti mu je treba le, da bo svoje navedbe glede glavne stvari lahko podal v okviru pravdnega postopka, ki se bo začel kot posledica razveljavitve sklepa o izvršbi z dne 19. 11. 2021, in sicer po sklepu sodišča prve stopnje z dne 16. 12. 2021. Pritožnik se torej moti, ko meni, da bi moral biti ta postopek že končan, saj se še niti ni začel. Ko (če) bo tožeča stranka vložila popolno tožbo, bo imel toženec vso možnost, da bo podal svoje navedbe, ki se tičejo sporne terjatve, za učinek ugovora, posledica katerega je bil sklep 16. 12. 2021, pa je zadoščalo, kar je v njem navedel.

7Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep prvostopenjskega sodišča potrditi (2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Stroški za odgovor na očitno neutemeljeno toženčevo pritožbo so bili nepotrebni, zato naj jih krije tožeča stranka sama (155. čl. ZPP).