VSL Sklep II Cp 295/2022

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1V izpodbijanem sklepu je sodišče sklenilo, da se zadržani osebi v celoti omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I) in se jo zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v ... najdlje do vključno 7. 3. 2022 (II).

2Odločitev po odvetniku izpodbija zadržana oseba, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi navaja, da pljuva kri in da pri odločanju o njegovem zadrževanju na zdravljenju ni bila upoštevana njegova zdravstvena dokumentacija iz Zdravstvenega doma ..., zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče tudi ni zaslišalo svojcev, ki naj bi poklicali reševalce, niti reševalcev, čeprav je ugotavljalo dejansko stanje na podlagi domnevnih izjav, ki so jih dali bratranec in reševalci, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, je prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode, ampak tudi v pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja. Vendar pa ustavno zagotovljene človekove pravice niso neomejene. Ustava dopušča, zakon pa ureja, da je dopusten odvzem človekove prostosti (drugi odstavek 19. člena Ustave Republike Slovenije) in kdaj je dopusten poseg v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Pritožnik je bil na podlagi določila 53. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZDR) sprejet na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZDR izpolnjeni, svojo odločitev pa je oprlo na zaslišanje sodne izvedenke in pritožnika.

5Izvedenka je ob prisotnosti sodnice in odvetnika pregledala medicinsko dokumentacijo pritožnika, ki jo ima psihiatrična klinika ter z njim opravila pogovor, nato pa na zapisnik podala izvid in mnenje o njegovem zdravstvenem stanju.

6Iz zdravstvene dokumentacije Psihiatrične bolnišnice sledi, da so pritožnika pripeljali od doma reševalci ob intervenciji policije, kamor so jih poklicali pritožnikovi svojci, ki so se počutili ogrožene. V pogovoru s pritožnikom je sodna izvedenka zaznala blodnjave vsebine in burne slušne halucinacije, do česar je zaradi zdravstvenega stanja povsem nekritičen in po pogovoru z zadržanim zaključila, da gre za hudo psihično bolezen, za akutno in prehodno psihotično motnjo in da je bolezenska simptomatika izražena že do take mere, da je pritožnikova presoja realnosti hudo motena kot tudi obvladovanje njegovega ravnanja. Zato je zaključila, da je treba pritožnika zadržati na oddelku pod posebnim nadzorom za obdobje treh tednov tudi proti volji, da se postavi ustrezna diagnoza in uvedejo ustrezna zdravila in da nadzorovana terapija poteka vsaj tako dolgo, da začne psihotična simptomatika izzvenevati in bo pritožnik lahko dosegel vsaj delno kritičnost do bolezenske simptomatike in do potrebe po zdravljenju z zdravili in ne bo po odpustu takoj opustil zdravil in namesto njih užival nedovoljene substance.

7Ugotovitev duševne bolezni in potreba po zdravljenju je nedvomno medicinska odločitev, ki temelji na izvedenskem mnenju sodne izvedenke, ki je pregledala razpoložljivo zdravstveno dokumentacijo in s pritožnikom opravila tudi pogovor. Izvedenka je pojasnila, da opustitev jemanja zdravil sproži burno psihotično simptomatiko in da po več zaporednih psihotičnih epizodah pri takšnih pacientih postanejo psihotične slike kronificirane, ko pri pacientu kljub zdravljenju ni več mogoče doseči remisije. Brez zdravljenja se bo bolezenska simptomatika stopnjevala, pri čemer bo resno ogroženo pritožnikovo zdravje in življenje. Druge milejše oblike pomoči ne pridejo v poštev, ker je zaradi bolezni popolnoma nekritičen do svojega zdravstvenega stanja. Zaradi psihotične simptomatike, ki je bolezensko pogojena, ne bi zmogel zadovoljivo sodelovati pri zdravljenju in se ne bi mogel držati potrebnih navodil, ki bi jih bil lahko deležen npr. v nadzorovani obravnavi.

8Vse navedeno tudi pritožbeno sodišče napeljuje na zaključek, da bi pritožnik prepuščen samemu sebi huje ogrozil svoje zdravje, saj je do svojega stanja in potrebe po zdravljenju zaradi duševne bolezni nekritičen. Meni, da bi potreboval zdravljenje v drugi bolnišnici, ker se je okužil s HIV-om in sramnimi ušmi. Glede na njegovo trenutno zdravstveno stanje bo mogoče poiskati ustrezno terapijo za pritožnika samo na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike, zato so tudi po oceni pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi pogoji iz 39. člena ZDZDR, da je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se pritožnika zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom in je odklonitev zdravljenja posledica duševne bolezni in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.

9Pritožbena navedba, da je sodišče odločitev oprlo na izjave sorodnikov in reševalcev, ki jih v postopku ni zaslišalo, je protispisna in zato neutemeljena. Pritožbeni razlogi, ki jih je pritožnik navedel zoper II. točko izreka niso utemeljeni in ker sodišče tudi v I. točki izreka ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi določila 2. točke 265. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.