VSL Sklep II Cp 30/2022

I. Pritožbama zoper sklepa z dne 29. 1. 2021 in 12. 5. 2021 se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita ter predlog drugega tožnika za postavitev kolizijskega skrbnika zavrne.

II. Pritožba zoper sklep z dne 6. 10. 2021 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 1. 2021 postavilo kolizijskega skrbnika drugemu tožniku, in odločilo, da je dolžan zavarovati njegove pravice in koristi v tem postopku. S sklepom z dne 12. 5. 2021 je popravilo zapis v 2. točki obrazložitve sklepa z dne 29. 1. 2021, tako da se predlog za postavitev kolizijskega skrbnika nanaša na drugega – in ne na prvega – tožnika, v ostalem pa je predlog prvega tožnika za popravo sklepa zavrnilo. S sklepom z dne 6. 10. 2021 je sodišče zavrglo pritožbo prvega tožnika z dne 30. 8. 2021.

2Tožnika v pritožbi zoper sklep z dne 29. 1. 2021 uveljavljata vse pritožbene razloge. Predlagata prenos pristojnosti z Višjega sodišča v Ljubljani na drugo višje sodišče in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve družinskemu oddelku sodišča prve stopnje v nov postopek.

Kolizijskega skrbnika se postavi po pravilih nepravdnega postopka, v katerem je izključena javnost. Drugi tožnik ni bil pozvan k plačilu sodne takse za tožbo in je tudi ni plačal. Zato ne more biti pravdna stranka.

V sklepu je napačno navedeno, da drugega tožnika zastopa Odvetniška družba A. iz ... Z odločbo o brezplačni pravni pomoči je bila za izvajanje brezplačne pravne pomoči določena odvetnica B. B.

Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker staršem z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Kadar sodišče ugotovi, da je treba zadevo obravnavati po pravilih nepravdnega postopka, mora pravdni postopek ustaviti, po pravnomočnosti tega sklepa pa se postopek nadaljuje pred pristojnim sodiščem. Ta sklep staršem ni bil vročen. Prav tako jima ni bil vročen predlog za postavitev kolizijskega skrbnika. Zaradi zmotne uporabe 1., 2. in 3. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) o postavitvi kolizijskega skrbnika ni bilo odločeno po pravilih nepravdnega postopka. Starši niso imeli možnosti, da bi se izrekli o navedbah drugih udeležencev. O zadevi ni odločil zakoniti sodnik.

Ker sodišče ni opredelilo udeležencev nepravdnega postopka, je kršilo 6. in 21. člen ZNP-1. Ker sta bila v postopku udeležena tudi toženca, ki ne bi smela biti, je podana kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

V sklepu ni pravilno oziroma sploh ni ugotovljeno dejansko stanje. Tožba ni bila vložena zaradi objave fotografij, ampak zaradi terorja tožencev. Ni navedeno, da sta tožnika po pridobitvi brezplačne pravne pomoči znižala zahtevke. Sam kot oče drugega tožnika ni izjavil, da nasprotuje umiku sinove tožbe. Tako določne zahteve mati niti ni podala. Sam je 23. 9. 2020 sinovo pooblaščenko pisno obvestil, da se starša nista dogovorila za umik tožbe, da pričakujeta, da bo sodišče seznanila z njuno zahtevo po otroku prijaznem zaslišanju, in da predlagata, da vloži zahtevek za plačilo sodne takse za drugega tožnika in uporabi vsa pravna sredstva zoper umik tožbe drugega tožnika zoper drugega toženca, ki ga je samovoljno podal tedanji pooblaščenec drugega toženca.

Ustrezno in neodvisno zastopanje drugega tožnika je bil dolžan zagotavljati že prejšnji odvetnik, tako da to ne more biti zadosten razlog za postavitev kolizijskega skrbnika. Nenavadno je, da sodišče ni prepoznalo potrebe po postavitvi skrbnika tedaj, ko so bili postavljeni res visoki zahtevki, po njihovem znatnem znižanju pa je ta razlog našlo. Ker v sklepu ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in med seboj v nasprotju in ker je podano nasprotje med razlogi sklepa in vsebino listin v spisu, sta podani bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedeno vzpostavlja domnevo, da namen sklepa ni varovanje otrokove koristi, ampak diskreditacija njegovih staršev in zloraba prava povezane združbe oseb v korist molka največje medijske družbe.

3Prvi tožnik v pritožbi zoper sklep z dne 12. 5. 2021 navaja, da je sodišče zavrnilo predlog za popravek tretjega stavka v 2. točki obrazložitve sklepa z dne 29. 1. 2021.

Opozoril je tudi na pomanjkljivo navedbo zahtevkov v sklepu z dne 29. 1. 2021, zaradi česar je podano nasprotje med sklepom in listinami v spisu. Sodišče v sklepu ni povzelo vloge z dne 3. 9. 2018. Zmoten je zapis o vlogi tožnikov z dne 5. 9. 2018. Sodišče je zavrnilo predlog za popravo zapisov o tožeči stranki na način, da bi bilo razvidno, da gre za dva tožnika. Napačen je zapis, da je drugi tožnik umaknil tožbo zoper drugega toženca. Manjka zapis, da je prvi tožnik zahtevek do tožencev znižal na solidarno plačilo 3.500 EUR, drugi tožnik pa zahtevek do prvega toženca na 5.000 EUR. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da predlagani popravki predstavljajo vsebinske spremembe.

Sodišče bi moralo upoštevati predlog za popravo zapisa o pooblaščencu drugega tožnika.

4V pritožbi zoper sklep z dne 6. 10. 2021 prvi tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči o pritožbi zoper sklep z dne 28. 6. 2021.

Trdi, da je v sklepu z dne 28. 6. 2021 napačno navedeno, da zoper njega ni dovoljena pritožba. Sodna taksa bi morala biti v skladu s tar. št. 9141 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) odmerjena v višini 14 EUR in ne po tar. št. 30010 v višini 33 EUR. Nezakonito odmerjena sodna taksa sedaj bremeni proračun. Ker teh napak sodišče ni odpravilo, ima pravni interes za pritožbo.

Postopek za postavitev kolizijskega skrbnika je nepravdni postopek. Sodišče bi moralo prekiniti pravdni postopek. V postopku postavitve skrbnika, ki je tajen, ne bi smela biti udeležena toženca v tej pravdi.

Napačna je navedba v sklepu z dne 28. 6. 2021, da drugega tožnika zastopa Odvetniška družba A. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila določena odvetnica B. B.

5Drugi toženec v odgovorih na pritožbi zoper sklepa z dne 29. 1. 2021 in 12. 5. 2021 predlaga njuno zavrnitev.

6Vrhovno sodišče je s sklepom I R 000/2022 z dne 16. 2. 2022 zavrnilo predlog prvega tožnika za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.

7Pritožbi zoper sklepa z dne 29. 1. 2021 in 12. 5. 2021 sta utemeljeni. Pritožba zoper sklep z dne 6. 10. 2021 ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 29. 1. 2021

8Po pravilih Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sme kolizijskega skrbnika postaviti tudi sodišče, pred katerim teče postopek (prvi odstavek 269. člena v zvezi z 26. členom DZ). Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, ki temeljijo na stališču, da bi moral biti postavljen v nepravdnem postopku (kršitve iz 8. in 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev pravice do zakonitega sodnika in druge).

9Drugi tožnik je postal pravdna stranka z vložitvijo tožbe. Morebitna neizterjava sodne takse za tožbo na njegov položaj v postopku ne vpliva. Če ne želi biti pravdna stranka, lahko ustavitev postopka doseže s podajo izjave o umiku tožbe.

10Neutemeljen je očitek o napačni navedbi pooblaščenke drugega tožnika. Z odločbo o brezplačni pravni pomoči je bila resda določena odvetnica B. B., a je bilo pooblastilno razmerje med njo in prvim tožnikom vzpostavljeno s podpisom pooblastila, to pa je bilo dano odvetniški družbi, v kateri deluje z odločbo določena odvetnica.

11Utemeljen je pritožbeni očitek, da ni bilo podlage za postavitev kolizijskega skrbnika.

12V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da sta tožnika oče in sin, da prvi zahteva plačilo odškodnine od obeh tožencev, drugi pa od prvega toženca, in da je pooblaščenka drugega tožnika predlagala postavitev kolizijskega skrbnika, predlog pa utemeljila z dejstvom, da mati želi umakniti tožbo, oče pa pri njej vztraja. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče ocenilo, da je podano navzkrižje glede zastopanja drugega tožnika in glede izvrševanja starševske skrbi in da ima izid pravde lahko stroškovne posledice in s tem negativen vpliv na premoženje drugega tožnika.

13Kolizijski skrbnik se po prvem odstavku 269. člena DZ imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Kolizijski skrbnik prevzame torej nalogo otrokovega zakonitega zastopnika v pravdi, in na ta način omeji pravico staršev, da zastopajo svojega otroka. Njegova postavitev je zato dopustna le v z zakonom določenih primerih.

14Iz razlogov sklepa ne izhaja, da bi bilo podano navzkrižje med interesi očeta kot prvega tožnika in interesi sina kot drugega tožnika v tej pravdi. Tožbo sta sicer vložila skupaj, a vsak od njiju uveljavlja svoj zahtevek in v isti pravdi nastopata le kot formalna sospornika.

15Postavitve kolizijskega skrbnika ne utemeljuje niti ugotovitev, da bi izid pravde lahko negativno vplival na premoženje drugega tožnika. Za primer, ko starši s svojim ravnanjem povzročajo škodo na otrokovem premoženju, DZ predvideva druge ukrepe in poseben postopek, v katerem se izrečejo (157. člen DZ in naslednji). Utemeljeno je implicitno stališče pritožbe, da mora biti presoja, da je vztrajanje pri tožbi oziroma sploh vodenje tega postopka v nasprotju z otrokovo koristjo, utemeljena s tehtnimi razlogi, ki narekujejo poseg države v razmerje med starši in otrokom in zavarovanje njegove koristi. Starši imajo namreč prednost pred vsemi drugimi pri skrbi in odgovornosti za korist otroka (tako izrecno drugi odstavek 7. člena DZ). Posplošena ugotovitev, da bi izid pravde lahko negativno vplival na otrokovo premoženje, ne zadostuje za sklepanje, da je njihovo ravnanje škodljivo v taki meri, da terja omejitev starševske skrbi.

16Postavitve kolizijskega skrbnika ne utemeljuje niti nesoglasje med starši o nadaljnjem vodenju pravde. DZ ureja to situacijo na način, ki manj intenzivno (kot odvzem pravice zastopati otroka v konkretnem postopku) posega v izvrševanje starševske skrbi. V skladu s 151. členom DZ starši izvajajo starševsko skrb sporazumno (prvi odstavek). Če o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, ne dosežejo sporazuma, lahko o tem zahtevajo odločitev sodišča (peti odstavek 151. člena DZ). Iz teh določb izhaja, da lahko v najpomembnejših odločitvah za otroka vsak od staršev zahteva od sodišča odločitev o nadomestitvi soglasja drugega od staršev. Pri sporazumevanju o drugih odločitvah se lahko obrneta na center za socialno delo ali poiščeta pomoč mediatorja.¹

17Iz podatkov spisa izhaja, da so se starši sporazumeli o vložitvi tožbe. Iz pritožbenih navedb je razbrati, da se o umiku tožbe (še) nista dogovorila. Sodišče je bilo v tej situaciji dolžno presoditi, kakšen učinek v postopku ima materina izjava, poslana otrokovi pooblaščenki,² oceniti, ali je v dani situaciji zaradi dolžne skrbi za otrokovo korist (četrti odstavek 7. člena DZ) treba v tej pravdi raziskati, kakšno je stališče vsakega od staršev do nadaljnjega vodenja pravde,³ ju v primeru nesoglasja vzpodbuditi, da dosežeta sporazum, in jima predstaviti možnosti, ki jima lahko pri tem pomagajo, niso pa izkazani pogoji za postavitev kolizijskega skrbnika.

18Ker je že iz navedenega razloga treba izpodbijani sklep razveljaviti, se o utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov ni treba izreči.

O pritožbi zoper sklep z dne 12. 5. 2021

19Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu za popravo sklepa z dne 29. 1. 2021. Ker je pritožbeno sodišče navedeni sklep razveljavilo, je treba razveljaviti tudi z njim povezano odločitev o njegovi popravi. O utemeljenosti pritožbenih očitkov zoper navedeni sklep se zato ni treba izreči.

O pritožbi zoper sklep z dne 6. 10. 2021

20Odločitev o zavrženju pritožbe, ker tožnik zanjo nima pravnega interesa, temelji na ugotovitvi, da je bilo z izpodbijanim sklepom ugodeno njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek in plačilni nalog z dne 2. 3. 2021 razveljavljen.

21Odločitev je pravilna. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP pritožba ni dovoljena, če pritožnik zanjo ni imel pravnega interesa. Tako pritožbo sodišče prve stopnje zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP).

22Glede na to, da po izpodbijani odločitvi ni dolžan plačati sodne takse, se pritožnikov položaj z odločitvijo o pritožbi ne more izboljšati. Nepomembna za njegov pravni položaj je ugotovitev, kolikšna bi bila višina dolžne takse, če njenega plačila ne bi bil oproščen.

O odločitvi

23Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbam zoper sklepa z dne 29. 1. 2021 in z dne 12. 5. 2021 ugodilo in sklepa razveljavilo ter predlog drugega tožnika za postavitev kolizijskega zastopnika zavrnilo, pritožbo zoper sklep z dne 6. 10. 2021 pa zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Če o teh odločitvah ne dosežeta sporazuma, odločitev ni sprejeta.
² Da ima tožnikova izjava učinek umika tožbe, mora biti podana izrecna, jasna, nepogojna in naslovljena na sodišče.
³ Več o tem A. Galič, v: L. Ude, A. Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV založba, Ljubljana, 2005, str. 338 in naslednje.