VSL Sklep I Cp 401/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.401.2022Področje: dedno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Ker zapuščinski postopek še ni končan, ni jasno, ali bo dedovanje oporočno, ali tudi zakonito, saj sta v pravdo pozvana dediča zapustničina otroka, ki imata pravico tudi do nujnega deleža, kar je prav tako zakonito dedovanje. Zato je edino logično, razumno in razumljivo, da sta pozvana v pravdo na toženi strani zakonita dediča, ki nista hkrati tudi tožnika, kar pa za pritožnico ne velja.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. tč. izreka) potrdi.
II. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zaradi smrti tožene A. A., ki ni imela pooblaščenca, pravdni postopek prekinilo (I.) in zakonita dediča pokojne toženke sina B. B. in hči C. C., ne pa tudi oporočne dedinje - tožnice, pozvalo, da prevzameta prekinjeni pravdni postopek (II.).
2Zoper sklep v tč. II. se pritožuje tožnica, ki meni, da bi sodišče moralo upoštevati oporoko in k prevzemu pravde pozvati njo, ki je oporočna dedinja in s tem izključuje iz dedovanja zakonite dediče. Predlaga razveljavitev sklepa in opredeljuje svoje pritožbene stroške.
3Na prevzem pravde pozvana dediča na pritožbo nista odgovorila.
4Pritožba ni utemeljena.
5Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je k prevzemu pravde pozvalo zakonita dediča (1. odst. 208. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). S tem ni prerjudiciralo zaključka zapuščinskega postopka oz. v ničemer ni prizadelo pravic oporočne dedinje, pritožnice. S trenutkom smrti preidejo vse pravice in obveznosti na dediče zapustnika. Drži, kar pravi pritožnica, da je dedni naslov zakon in oporoka (7. čl. Zakona o dedovanju). Ker zapuščinski postopek še ni končan, ni še jasno, ali bo dedovanje (v celoti) oporočno, ali tudi (delno) zakonito, saj sta v pravdo pozvana dediča zapustničina otroka, ki imata pravico tudi do nujnega deleža, kar je prav tako zakonito dedovanje (25. čl. ZD). Zato je edino logično, razumno in razumljivo, da sta pozvana v pravdo na toženi strani zakonita dediča, ki nista hkrati tudi tožnika, kar pa za pritožnico ne velja. Ni razvidno, zakaj bi slednja želela, da sodišče na stran tožene stranke pozove tudi njo, ki je tožeča stranka, zato ji logičnega odgovora na to pritožbeno sodišče ne more podati.
6Pritožbo je bilo na podlagi povedanega treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje, s stroškovno zahtevo vret (2. tč. 365. čl. ZPP in 1. odst. 154. čl. v zvezi s 165. čl. ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 26. 4. 2022Nazaj na vrh ↑