VSL Sodba II Cp 41/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala zaradi neupravičenega prestajanja zaporne kazni. Toženki je naložilo plačilo 2.600 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2017, zavrnilo pa tožbeni zahtevek za plačilo 7.400 EUR z zamudnimi obrestmi ter odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti 764,84 EUR stroškov postopka.

2V laični pritožbi tožnik navaja, da se ne strinja, da za 62 dni dobi samo 2.600 EUR in da mora plačati še stroške postopka z obrestmi. Hoče 10.000 EUR, ker se mu je zgodila namerna krivica. Šel bo do Strasbourga, tam bo dobil 30.000 EUR. Pošta je prišla prepozno in je obe kazni 100 % prestal, pa noben nič ne odgovarja, od zapora do sodišča.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Za presojo višjega sodišča ni pomembno, kako in po čigavi krivdi je prišlo do tega, da je tožnik zaporno kazen prestajal dlje, kot bi jo moral. Tožena stranka namreč priznava, da je tožnik 62 dni neupravičeno prestajal zaporno kazen, zato mu je država dolžna plačati odškodnino za nematerialno škodo, ki mu je zaradi tega nastala (2. točka prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku). Pritožbeni očitki glede krivde za neupravičeno prestajanje zaporne kazni so zato irelevantni in višje sodišče na njih ne bo odgovarjalo.

6Sporna je bila le višina denarne satisfakcije, ki gre tožniku za 62 dni neupravičenega prestajanja zaporne kazni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik večkrat obsojen zaradi storitve različnih kaznivih dejanj in je zaporne kazni prestajal od leta 2012, le zadnja dva meseca, to je od 7. 6. do 7. 8. 2017, je kazen prestajal neutemeljeno. Po presoji izvedenih dokazov je zaključilo, da zadnja dva meseca prestajanja zaporne kazni nista bila vzrok za razvezo zakonske zveze, zaradi predolgega izvrševanja zaporne kazni se tudi psihično stanje tožnika ni poslabšalo. Teh zaključkov pritožba ne graja obrazloženo. Tudi ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je zaradi neupravičenega prestajanja zaporne kazni trpel psihične bolečine zmerne stopnje, pritožnik ne oporeka obrazloženo. Zato je skladno s 179. členom Obligacijskega zakonika (OZ) upravičen do denarne satisfakcije za 62 dni zmernih psihičnih bolečin. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. Glede na ugotovljen obseg duševnega trpljenja tožnika je dosojena odškodnina ustrezno individualizirana in ne odstopa od odškodnin, ki jih sodišča dosojajo oškodovancem v primerljivih zadevah. Prvo sodišče je zadeve navedlo in obrazložilo, v čem so primerljive s tožnikovo in v čem ne.

7Tudi odločitev o stroških postopka je pravilna. Skladno z določili 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je za odločitev sodišča o stroških postopka odločilen uspeh pravdnih strank. Tožnikov uspeh v postopku je bil le 26 %, zato mora toženi stranki povrniti 74 % njenih stroškov postopka (tožena stranka pa njemu 26 % njegovih stroškov postopka). Stroške obeh pravdnih strank je sodišče prve stopnje odmerilo skladno z veljavno Odvetniško tarifo ter jih pravilno medsebojno pobotalo.

8Tožnik ima pravico vložiti vsa v predpisih predvidena pravna sredstva, vključno s tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, ni pa grožnja s tožbo podlaga za dosojo višje odškodnine od tiste, ki mu gre na podlagi 179. člena OZ.

9V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi po obrazloženem niso podani. Tudi uradoma upoštevnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni. Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Stroški pritožbenega postopka niso priglašeni.