VDSS Sklep Psp 248/2021

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

2Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je toženec z odločbo z dne 9. 10. 2018 odločil, da ji preneha pravica do vdovske pokojnine. Tožnica je zoper citirano odločbo vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo z dne 16. 1. 2019 zavrnjena, iz 2. točke izreka pa je izhajalo, da bo o zahtevi za priznanje pravice do vdovske pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za delo toženec odločil s posebno odločbo. Tožnica je zoper odločbo z dne 9. 10. 2018 (pravilno zoper odločbo z dne 16. 1. 2019) vložila tožbo, ki jo je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. XII Ps 183/2019 z dne 4. 4. 2019 zavrglo kot nepopolno. Skladno z napotilom iz odločbe z dne 16. 1. 2019 je bila s strani toženca v posebnem postopku izdana odločba z dne 11. 6. 2020, s katero je bila zahteva tožnice za priznanje pravice do vdovske pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za delo neupravičeno zavrnjena. Zavrnjena pa je bila tudi njena pritožba z odločbo z dne 3. 9. 2020. Proti navedenima odločbama je tožeča stranka pravočasno vložila tožbo, ki jo je skladno s pozivom sodišča dopolnila dne 19. 1. 2021. Meni, da je izpodbijani sklep o zavrženju tožbe napačen in nezakonit. Zavzeto je napačno stališče, da naj tožnica ne bi imela pravne koristi za tožbo, ker naj bi bilo o njeni pravici do vdovske pokojnine že pravnomočno odločeno v zadevi opr. št. XII Ps 183/2019. Ker o vprašanju, ali je tožnica upravičena do prejemanja vdovske pokojnine zaradi popolne nezmožnosti za delo ni odločil niti prvostopenjski organ z odločbo z dne 9. 10. 2018, niti drugostopenjski organ z odločbo z dne 16. 1. 2019, ni moglo biti o tem vprašanju pravnomočno odločeno z zavrženjem tožbe zoper ta dva akta s sklepom opr. št. XII Ps 183/2019 z dne 4. 4. 2019. Povzema obrazložitev v odločbah toženca z dne 11. 6. 2020 in z dne 3. 9. 2020 in vztraja, da vse dokler odločba v zadevi opr. št. XII Ps 818/2020 ne bo pravnomočna, tudi ne bo mogoče trditi, da je bilo o pravici do vdovske pokojnine na podlagi popolne nezmožnosti za delo, pravnomočno odločeno, še najmanj pa to, da je tožnica pravico do vdovske pokojnine pravnomočno izgubila. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je štelo, da je bilo stanje upravičenosti tožnice do vdovske pokojnine že pravnomočno odločeno s sklepom z dne 4. 4. 2019, nepravilno presodilo dejansko stanje. Tako je napačna tudi ugotovitev sodišča, da tožnica nima nobene pravne koristi za navedeno tožbo. Šele z vsebinsko presojo tožbe v predmetni zadevi, bo namreč lahko ugotovljena popolna nezmožnost tožnice za delo, ki je predpostavka za njeno upravičenost do prejemanja vdovske pokojnine. Poleg tega zadevnem primeru ne gre za ugotovitveno tožbo, zaradi česar tožnici sploh ni potrebno posebej izkazovati predpostavke pravnega interesa, saj se ta predpostavlja oziroma je izkazan s tem, da se tožnica ne strinja z odločbama. Priglaša stroške pritožbe.

3Pritožba je utemeljena.

4Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno oziroma procesno pravo.

5Sodišče prve stopnje v izpodbijanim sklepu pravilno ugotavlja, da je tožnica v sodnem postopku opr. št. XII Ps 183/2019 izpodbijala dokončno odločbo toženca z dne 16. 1. 2019, s katero je bila o tem, da tožnici preneha pravica do vdovske pokojnine z dnem 18. 6. 2018 pritožba zoper prvostopno odločbo z dne 9. 10. 2018 zavrnjena. Sodišče nadalje pravilno ugotavlja tudi to, da je bilo s citirano dokončno odločbo toženca z dne 16. 1. 2019 hkrati še odločeno, da bo o pravici do vdovske pokojnine na podlagi popolne nezmožnosti za delo odločeno s posebno odločbo. Enako sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je sodišče tožbo kot nepopolno s sklepom z dne 4. 4. 2019 zavrglo in da je bil na ta način sodni postopek voden pod opr. št. XII Ps 183/2019 pravnomočno zaključen.

6Pravnomočno je bilo tako odločeno, da tožnici z dnem 18. 6. 2018 preneha pravica do družinske pokoj nine in se ji z dnem 8. 10. 2018 izplačevanje družinske pokojnine ustavi. Pravnomočno pa je bilo odločeno tudi o tem, da bo o pravici do vdovske pokojnine na podlagi popolne nezmožnosti za delo odločeno s posebno odločbo. O sami pravici do vdovske pokojnine, na podlagi popolne nezmožnosti za delo v sodnem postopku zaključenem s sklepom opr. št. XII Ps 183/2019, pa ni bilo odločeno. Zato izpodbijani sklep o zavrženju tožbe, ker naj bi bilo o pravici do vdovske pokojnine (na podlagi popolne nezmožnosti za delo) že pravnomočno odločeno, ni pravilen. Toženec je postopal skladno s pravnomočno zaključenim sodnim postopkom opr. št. XII Psp 183/2019 in o vdovski pokojnini, na podlagi popolne nezmožnosti za delo, odločil s prvostopno odločbo z dne 11. 6. 2020, potrjeno z dokončno odločbo z dne 3. 9. 2020. V sedaj obravnavanem postopku tožnica s tožbo izpodbija citirani odločbi toženca in uveljavlja priznanje pravice do vdovske pokojnine. Predmet sodne presoje sta tako skladno s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS) odločbi toženca z dne 11. 6. 2020 in z dne 3. 9. 2020. Sporno pa je, ali sta citirani odločbi toženca pravilni v procesnem in materialnem smislu, torej ali je toženec pravilno postopal in na podlagi ugotovljenih dejstev v predsodnem postopku, pravilno odločil o pravici do vdovske pokojnine na podlagi popolne nezmožnosti za delo.

7Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in se pri tem sklicuje na stališče pritožbenega sodišča zavzeto v sklepu opr. št. Psp 361/2018, je obseg socialnega spora določen z odločitvijo predsodnega upravnega postopka, izven predmeta odločanja v upravnem postopku pa ni dopustno soditi. Glede na stališče, ki ga je že zavzelo pritožbeno sodišče, so tožbeni zahtevki v socialnih sporih pogojeni in uokvirjeni s predmetom predhodnega odločanja. V konkretnem sporu to pomeni, da se vsebinsko presojanje in odločanje o pravici do vdovske pokojnine lahko nanaša zgolj na ugotavljanje popolne nezmožnosti za delo in na priznanje pravice do vdovske pokojnine na tej podlagi. To je v obsegu kot je bilo odločeno v predsodnem postopku, ne pa o pravici do vdovske pokojnine, na kateri drugi podlagi.

8Ker sodišče prve stopnje v takšnem obsegu izpodbijanih odločb ni presojalo, niti ni odločilo o tožbenem zahtevku, bo to storilo v nadaljnjem postopku. V ta namen bo izvedlo ustrezni dokazni postopek in na podlagi izvedenih dokazov, v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1), presodilo pravilnost in zakonitost odločb toženca z dne 11. 6. 2020 in z dne 3. 9. 2020 in odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, torej ali je pri tožnici prišlo do popolne nezmožnosti za delo in ali je na tej podlagi upravičena do vdovske pokojnine.

9Glede na vse obrazloženo, je pritožbeno sodišče v skladu s 355. členom v zvezi s 366. členom pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o stroških pritožbe, pa je skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP, pridržalo za končno odločbo in sklenilo, da so stroški pritožbe nadaljnji stroški postopka.