VSM Sklep II Kp 26442/2021

I. Pritožba zagovornice obsojenega D. Z. se zavrne kot neutemeljena.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

1Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom, na podlagi tretjega odstavka 139. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (ZSKZDČEU-1) in tretjega odstavka 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), predlog obsojenca za nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom oziroma delom v splošno korist oziroma podredno vikend zaporom z dne 15. 10. 2021, zavrglo.

2Zoper sklep se je pritožila obsojenčeva zagovornica, brez navedbe izpodbojnih razlogov, višjemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in tako spremeni, da predlogu z dne 15. 10. 2021 ugodi, podredno pa zadevo vrne sodišču v nadaljnjo „dokazno obravnavo“.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornica nasprotuje razlogom izpodbijanega sklepa, da je uporaba določb 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) o načinu izvršitve kazni zapora, v obravnavanem primeru izključena. Navaja, da specialni predpisi ZSKZDČEU-1 predstavljajo za obsojenca slabši položaj, kot bi ga sicer imel v Republiki Sloveniji, saj zdravstveno stanje, socialni položaj in zaposlitev sodijo v sklop pravic, na katere je potrebno tudi po tem zakonu paziti ves čas postopka, to je tudi v postopku izvršitve kazenske sankcije. Meni, da je zato obsojenčev predlog načina izvršitve kazenske sankcije sprejemljiv tudi iz vidika določb navedenega zakona.

5Zagovornici ni mogoče pritrditi. Odločitev sodišča prve stopnje je namreč pravilna in temelji na določbi tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1, po kateri domače sodišče, ki prevzame izvršitev tuje sodbe, ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne le pod pogoji iz 140. in 141. člena tega zakona, ki pa po pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa v konkretnem primeru niso podani. Na podlagi takšnih ugotovitev je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni pravne podlage za nadomestitev izvršitve kazni zapora s katero izmed alternativnih oblik, kot predlaga obsojenec, saj je glede na citirano določbo tretjega odstavka 139. člena ZSKZDČEU-1 uporaba določbe 86. člena KZ-1 izključena¹. Drugačna pritožbena zavzemanja zagovornice zato ne morejo biti uspešna, tudi ne ob sklicevanju na odgovor glede poizvednice javljanja obsojenca na policijski postaji, kot tudi ne glede trditev o njegovem poslabšanem zdravstvenem stanju, ki kaže potrebo po operaciji. Navedene okoliščine so glede na citirano določbo specialnega predpisa ZSKZDČEU-1, ki torej onemogoča uporabo določbe 86. člena KZ-1 pri načinu izvršitve kazni zapora, kadar domače sodišče prevzame izvršitev tuje sodbe, nerelevantne.

6Na pravilnost odločitve in razloge izpodbijanega sklepa pa nadalje tudi ne morejo imeti nobenega vpliva pritožbene trditve s sklicevanjem na Presojo posledic (6.4) sprejetega, dopolnjenega in spremenjenega ZSKZDČEU-1, ki naj bi izpostavila socialno področje, zaposlenost in trg ter varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, česar pa določbi 140. in 141. člena citiranega zakona ne smeta izpodriniti. V tem delu gre namreč za povsem splošne in nekonkretizirane pritožbene navedbe, v kakšnem smislu naj bi bila ta Presoja posledic zakona sploh relevantna za konkretni primer oziroma veljavno določbo tretjega odstavka 139. člena tega zakona. Presoja učinkov predpisov je namreč (zgolj) obvezni sestavni del vsebine vsakega predloga zakona, ter obsega oceno splošnih posledic, ki jih bo imel sprejem zakona za državo oziroma posamezna področja (tretji odstavek 115. člena Poslovnika državnega zbora), nima pa nobenih posledic na neposredno uporabo določb že sprejetega predpisa oziroma zakona.

7Glede na obrazloženo je višje sodišče pritožbo zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 7. členu ZSKZDČEU-1 v skladu s katerim stroške, ki nastanejo pri izvajanju določb tega zakona na ozemlju Republike Slovenije, krijejo državni organi, ki so pristojni za vodenje postopkov in izvrševanje ukrepov po notranjem pravu Republike Slovenije. Izdatki obsojenca ter potrebni izdatki zagovornice v tem pritožbenem postopku, torej bremenijo proračun.

¹ Prim.: Sodba VSRS I Ips 58578/2017 z dne 13. 9. 2018, tč. 12 obrazložitve.