UPRS Sodba I U 250/2021-24

Tožba se zavrne.

1Upravna enota Kamnik je kot prvostopni organ (v nadaljevanju prvostopni organ) z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov predlog, da se za nično izreče odločba istega organa, št. 331-13/2019-65 z dne 3. 9. 2020 (v nadaljevanju: komasacijska odločba). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik ni uspel izkazati ničnostnega razloga po 4., 5. ali 6. točki 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki jih je uveljavljal v svojem predlogu. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka je bila na predlog Občine Krško izdana 15. 9. 2015, ta odločba je dokončna in pravnomočna. Iz navedene odločbe izhaja, da je površina kmetijskih zemljišč lastnikov, ki so se z uvedbo komasacije strinjali, znašala 222,4588 ha, kar predstavlja 71,10 % zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Ker so se s komasacijo strinjali lastniki zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 % površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju, se je v skladu s tretjim odstavkom 56. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) lahko vložil predlog za uvedbo komasacijskega postopka. Dne 3. 9. 2020 je bila po uradni dolžnosti izdana komasacijska odločba, zoper katero je tožnik vložil pritožbo, ki jo je drugostopni organ zavrnil. Tekom celotnega postopka komasacije so imele vse stranke možnost sodelovati v postopku, upravni organ pa ni imel pravne podlage, da bi v postopku komasacije reševal morebitne nepravilnosti v drugih postopkih.

2Toženka je (kot drugostopni organ) zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

3Tožnik v tožbi in pripravljalnih vlogah obširno opisuje denacionalizacijski postopek, ki v zvezi s premoženjem, odvzetim njegovemu očetu A. A. in B. B., poteka (je potekal) prek prvostopnim organom. Zatrjuje, da je bilo v navedenem postopku kršeno materialno pravo, dediči pa so utrpeli škodo. Tožnik je zahteval odškodnino in del zemljišča, ki mu je bil odvzet z nezakonitimi meritvami. Ker zadeve s tem v zvezi niso razčiščene, se tožnik ni strinjal z izdajo komasacijske odločbe in k tej ni dal privolitve. V komasacijskem postopku tudi niso bile upoštevane tožnikove pripombe. Komasacijska odločba zato ne bi smela biti izdana, to pa je ničnostni razlog iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP.

4Toženka v odgovoru na tožbo tožbene navedbe označuje za neutemeljene, pri čemer se v celoti sklicuje na obrazložitev svoje (drugostopne) odločbe. Tožnik v tožbi ponavlja svoje pritožbene navedbe, pri čemer pa ne izpodbija temeljne obrazložene ugotovitve toženke, tj. da niso izpolnjeni zakonski pogoji za ničnost pravnomočne komasacijske odločbe.

5Tožba ni utemeljena.

6V zadevi je sporna zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je prvostopni organ zavrnil tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti komasacijske odločbe. Tožnik v bistvenem zatrjuje, da je v zvezi s slednjo podan ničnostni razlog po 4. točki 279. člena ZUP, saj sam zaradi nerazčiščenih razmerij v drugih postopkih in nepravilnosti v teh v izdajo komasacijske odločbe ni privolil.

7Iz določil 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP izhaja, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Vezano na postopke komasacije iz določil prvega, drugega in tretjega odstavka 56. člena ZKZ izhaja, da uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost. Navedeni upravičenci vložijo predlog za uvedbo komasacijskega postopka na upravno enoto. Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Stranke v komasacijskem postopku so lastniki zemljišč na komasacijskem območju (komasacijski udeleženci) in drugi, ki imajo na zemljiščih v komasacijskem skladu stvarne pravice ali kakšen drug na zakon oprt pravni interes (tretji odstavek 58. člena ZKZ).

8Komasacijski postopek, zaključen z za tožnika sporno komasacijsko odločbo, je bil (kot to izhaja tudi iz izpodbijane odločbe) uveden z odločbo UE Kamnik, št. 331-27/2014/173 z dne 15. 9. 2015 (ki je postala pravnomočna 19. 4. 2016). Iz slednje izhaja, da je bil postopek komasacije uveden na zahtevo Občine Kamnik, s komasacijo pa so se strinjali lastniki 222,4588 ha zemljišč, kar predstavlja 71,70 % zemljišč na predvidenem komasacijskem območju.

9Iz navedenega izhaja, da je bil predmetni komasacijski postopek uveden na zahtevo upravičenega predlagatelja (Občine Kamnik, kot lokalne skupnosti – prvi odstavek 56. člena ZKZ), s predlogom za komasacijo so se strinjali lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju (tretji odstavek 56. člena ZKZ), o uvedbi postopka pa je bilo odločeno s samostojno (pravnomočno) odločbo, na katero se tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti (komasacijske odločbe) ne nanaša. Komasacijska odločba (ki je predstavljala zaključek komasacijskega postopka) glede na navedeno ni bila izdana brez zahteve stranke, tako pa (kot pravilno izhaja iz izpodbijane odločbe) tudi ni podan razlog za njeno ničnost po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.

10Tožnikovo zatrjevanje, da sam v izdajo komasacijske odločbe ni privolil, na navedeno ne more v ničemer vplivati. Kot je že bilo pojasnjeno, je bil predmetni komasacijski postopek uveden (in komasacijska odločba izdana) na zahtevo upravičenega predlagatelja in ob strinjanju lastnikov predpisanega deleža zemljišč. Skladno z določili ZKZ v takšnem položaju nestrinjanje posameznega komasacijskega udeleženca (v konkretnem primeru tožnika) na uvedbo komasacijskega postopka oziroma odločanje v njem nima vpliva. Ponoviti pa gre tudi, da je bilo o uvedbi postopka odločeno s samostojno (pravnomočno) odločbo, na katero se tožnikov predlog za ugotovitev ničnosti ne razteza. Z vidika presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe (oz. obstoja uveljavljanega razloga za ničnost komasacijske odločbe) so nerelevantne tudi tožnikove navedbe o nerazčiščenih razmerjih v drugih postopkih (tožnik izpostavlja predvsem denacionalizacijski postopek). Tožnik namreč ne uspe izkazati vpliva teh razmerij na ugotovitev, da je bil predmetni postopek uveden (in odločba izdana) na podlagi ustrezne zahteve stranke v skladu z ZKZ, tako pa tudi ne, da je zaradi navedenih razmerij oziroma postopkov podan ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Kot slednje so nerelevantne tudi tožnikove navedbe, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v postopku izdaje komasacijske odločbe - tudi iz s tem povezanih tožbenih navedb (ki se nanašajo predvsem na domnevno kršitev tožnikove pravice do izjave v komasacijskem postopku) namreč ne izhajajo razlogi za ničnost komasacijske odločbe (kot izrednega pravnega sredstva), temveč kvečjemu očitki, ki bi jih tožnik lahko podal v okviru rednih pravnih sredstev (tj. pritožbe) zoper komasacijsko odločbo (v primeru neuspeha v pritožbenem postopku pa v upravnem sporu v zvezi z navedeno odločbo).

11V povzetku zapisanega sodišče ugotavlja, da tožnik ni uspel izkazati nepravilnosti ali nezakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je prvostopni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za ugotovitev ničnosti komasacijske odločbe. Ker sodišče obenem ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12Dejansko stanje, relevantno za odločitev v zadevi, med strankama ni sporno – prvostopni organ je svojo odločitev uprl na (samostojno) odločbo o uvedbi komasacijskega postopka z dne 15. 9. 2015 (ki je postala pravnomočna dne 19. 4. 2016), ki je tožnik v predlogu za ugotovitev ničnosti oz. v tožbenih navedbah ne zajema, tožnik pa tudi ne prereka za odločitev v zadevi relevantnih dejstev, da je bil komasacijski postopek uveden na podlagi zahteve Občine Kamnik in ob strinjanju lastnikov več kot dveh tretjin zemljišč na predvidenem komasacijskem območju. Ob upoštevanju navedenega je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo na seji.