VSL Sklep I Cp 1697/2021

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. A. A. krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da spadajo v zapuščino še premoženjske pravice, ki so bile zapustniku vrnjene kot članu Vaške skupnosti ..., ki so razvidne iz I. točke sklepa. Za dediča teh premoženjskih pravic je prvo sodišče razglasilo zapustnikovega sina A. A., za nujnega dediča pa je razglasilo zapustnikovega sina B. B., kot je to razvidno iz II. točke sklepa. Prvo sodišče je odredilo še ustrezno vknjižbo v zemljiški knjigi (III. točka sklepa).

2Zoper sklep se pritožuje A. A. (v nadaljevanju: pritožnik), ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da lahko dedič, ki je dal izjavo o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine, zahteva razveljavitev izjave, če je bila dana v zmoti. Pritožnik je vložil 4. 3. 2021 zahtevo za razveljavitev svoje izjave o sprejemu dediščine, ki jo je v zmoti dal na naroku 22. 10. 2020. Pojasnil je, da je po podani dedni izjavi izvedel, da naj bi obravnavane nepremičnine dejansko pripadale cerkvi, ne pa vaški skupnosti. Če bi bil s tem seznanjen, ne bi nikoli podal izjave o sprejemu dediščine. Ker tega ni vedel, je bil v trenutku podane izjave o sprejemu dediščine v zmoti. Prvo sodišče je obravnavalo pritožnikovo vlogo le z vidika prvega odstavka 138. člena Zakona o dedovanju (ZD), moralo pa bi se ukvarjati z vprašanjem, ali so podane okoliščine za razveljavitev pritožnikove dedne izjave na podlagi drugega odstavka 138. člena ZD. V zahtevi za razveljavitev dedne izjave je pritožnik izkazal svojo zmoto. Izpodbijani sklep je zato nepravilen.

3Sodedič B. B. ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožnik je na naroku 22. 10. 2020 podal izjavo o sprejemu dediščine. 4. 3. 2021 je podal zahtevo za razveljavitev svoje izjave, ker zatrjuje, da jo je podal v zmoti. Med drugim je trdil, da je pred približno tednom dni zvedel, da naj bi obravnavane nepremičnine dejansko pripadale cerkvi, ne pa vaški skupnosti. Če bi to vedel že prej, ne bi podal izjave o sprejemu dediščine, ampak bi se dediščini odpovedal.

6Prvo sodišče je smiselno štelo, da je pritožnik preklical dedno izjavo, dano 22. 10. 2020, saj se sklicuje na prvi odstavek 138. člena ZD, ko pojasnjuje, da „spremenjene“ dedne izjave pritožnika ni sprejelo zaradi nepreklicnosti dednih izjav. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je 4. 3. 2021 zahteval razveljavitev dedne izjave z dne 22. 10. 2020 zaradi zmote ter da je prvo sodišče to njegovo zahtevo spregledalo oziroma se z njeno presojo ni ukvarjalo. Če je bila dedna izjava dana v zmoti, lahko dedič zahteva razveljavitev svoje dedne izjave (drugi odstavek 138. člena ZD).

7Prvo sodišče se do pritožnikove zahteve za razveljavitev njegove dedne izjave ni opredelilo. Pritožnikovo vlogo z dne 4. 3. 2021 je sicer vročilo sodediču B. B. s pozivom, da se do nje lahko opredeli v roku 8 dni, ni pa ugotavljalo, ali so med dedičema sporna dejstva v zvezi z zatrjevano pritožnikovo zmoto. B. B. je na vročeno pritožnikovo zahtevo za razveljavitev njegove dedne izjave zaradi zmote kratko odgovoril, da se odpoveduje dediščini. Prvo sodišče je nato izdalo izpodbijani sklep, ne da bi z dedičema razčistilo, ali so dejstva v zvezi z zatrjevano pritožnikovo zmoto med njima sporna ali ne.

8Če med dediči ni sporno, da posamezna dedna izjava ni odraz dedičeve prave volje oziroma, da je bila dana v zmoti, jo lahko sodišče razveljavi že v zapuščinskem postopku in s tem da dediču možnost, da poda novo dedno izjavo. Če so dejstva v zvezi z zatrjevano zmoto med dediči sporna, pa je treba zapuščinski postopek prekiniti in dediča, ki zatrjuje svojo zmoto, napotiti na pravdo.

9Glede na povedano je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). Prvo sodišče bo moralo ugotoviti, ali so med dedičema sporna dejstva v zvezi s pritožnikovo zatrjevano zmoto. Odvisno od te ugotovitve bo tekel nadaljnji postopek.

10Pritožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 174. člena ZD).