VSL Sklep Cst 497/2021

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za izvzem regresa za leto 2021 iz stečajne mase.

2Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim razlogom.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga, da se prejeti regres za leto 2021 v višini 520,32 Eur izvzame iz stečajne mase, pravilno oprlo na določilo 2. točke drugega odstavka 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopku zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s 101. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Kot je pravilno pojasnilo, v skladu s citiranimi določbami regres za letni dopust ni izvzet niti iz izvršbe niti iz stečajne mase.

5Pritožba se sklicuje na stališče Višjega sodišča v Ljubljani Cst 578/2015, po katerem so iz stečajne mase izvzeti vsi dolžnikovi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP določenega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati. Tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP se pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, navezuje na 102. člen ZIZ, ki določa, da je na dolžnikove denarne prejemke za navadne denarne terjatve mogoče seči do 2/3 prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Iz pritožbe sicer ni jasno razvidno, ali dolžnik smiselno trdi, da njegovi skupni prihodki, vključno z regresom, ne presegajo zgoraj navedenega eksistenčnega minimuma za njegovo preživetje in preživetje oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Če to trdi, bi sodišče za ugotovitev tega dejstva potrebovalo konkretne podatke o višini vseh dolžnikovih prejemkov. Ker so ti edino dolžniku v celoti znani, bi dolžnik moral, če se sploh sklicuje na to, da njegov skupni prejemki ne presegajo določenega minimuma, te podatke konkretizirano navesti in predložiti dokaze, s katerimi dokazuje njihovo resničnost. Ker tega ni storil, njegovega ugovora ni mogoče preizkusiti.

6Iz navedenih razlogov je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).