VSM Sklep III Cp 869/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točkah I. in III. izreka spremeni tako, da se število (ura) 9.00 zamenja s številom (uro) 10.00, v presežku pa se pritožba zavrne ter v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I delno spremenilo s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Murski Soboti Z 3/2017 z dne 4. 7. 2017 določene stike med nasprotnim udeležencem in mladoletnim sinom A. in sicer tako, da se vikend stik prične vsako soboto ob 9.00 uri ter da se stiki med božičnimi in novoletnimi prazniki natančneje določijo, nadalje pod točko II. določilo stike med krajšimi počitnicami med šolskim letom, določilo preživljanje poletnih počitnic, način predaje otroka na stik in prevzem otroka ter telefonske stike med očetom in mladoletnim A. Pod točko III. je določilo način izvajanja novo določenih stikov, in sicer vsaki drugi vikend tako, da oče mladoletnega A. prevzame varstvo in vzgojo v soboto ob 9.00 uri na domu pri materi in ga ob koncu stika v nedeljo ob 18.00 uri na svojem domu izroči v nadaljnjo varstvo in vzgojo materi. Nadalje je določilo natančen način izvajanja stikov med božičnimi in novoletnimi prazniki, med krajšimi počitnicami ter poletnimi počitnicami, način predaje otroka na stik in izvajanje telekomunikacijskih stikov ter staršema naložilo odgovornost, da so dokumenti za in za otroka pomembne osebne stvari vedno pri tistemu od njiju pri katerem otrok trenutno prebiva. Pod točko IV. je v presežku zavrnilo predlog predlagateljice ter pod točko V. v celoti zahtevek nasprotnega udeleženca po predlogu v pridruženi zadevi II N 216/2020 s katero je nasprotni udeleženec - oče mladoletnega A. zahteval spremembo sodne poravnave tako, da se mladoletni sin dodeli v varstvo in vzgojo njemu, da se materi naloži obveznost plačila mesečne preživnine v višini 150,00 EUR ter določijo stiki med mamo in mladoletnim sinom. Pod točko VI. je sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške tega nepravdnega postopka.

2Predlagateljica vlaga pritožbo zoper sklep v točki III. izreka glede določene ure začetka stika, ker je sodišče odločilo, da se sobotni stik prične ob 9.00 uri ter v delu kjer sodišče določa način izvedbe stika tako, da oče prevzame sina na naslovu matere in mati otroka v nedeljo po zaključenem stiku prevzame na naslovu očeta. Pritožbeni razlog obrazloži, da v primeru, da bi oče mladoletnega A. prevzemal na stik ob 9.00 uri zjutraj to pomeni, da mora predlagateljica sina v soboto zbuditi ob osmih, da ga nahrani, obleče in uredi in pripravi na stik s prevzemom ob 9.00 uri. Večkrat se zgodi, da potem ko predlagateljica otroka budi, da oče brez da bi to materi predhodno obvestil po otroka na stik ne pride. Za otroka bi bilo bistveno manj neugodno v kolikor bi se stik pričel izvajati ob 10.00 uri, ker otroka ne bi bilo potrebno buditi. Posamezni stiki so odpadli že v mesecu juliju in avgustu kar vse je predlagateljica opisala že pred sodiščem prve stopnje. Oče tudi 18. 9. 2021 po otroka ni prišel in sin je izražal določeno mero stiske, ker je očeta čakal. V nadaljevanju opisuje očetovo neprimerno zahtevanje od otroka, da bo otrok izvajal telefonske stike z očetom, v kolikor tega ne bo počel, da bo s strani očeta kaznovan na način, da oče ne bo prišel po sina v času, ko bi moral imeti stik z očetom. Tovrstni pristop k izvajanju starševske vloge na strani nasprotnega udeleženca je neresen in pri otroku povzroča visoko mero stiske. Nadalje predlagateljica graja odločitev v delu kjer ji sodišče nalaga, da v nedeljo po zaključenem stiku prevzame mladoletnega sina na naslovu očeta. Tovrstno odločanje je v domeni sodišča in dokazne ocene sodišča glede vseh relevantnih okoliščin, ki vplivajo na odločitev in skrb za otroka. Sodišče je res sledilo predlogu izvedenke, kar pa ni nujno pravilno. Sodišče ni upoštevalo niti časovnega niti ekonomskega kriterija, saj predlagateljica skrbi še za enega mladoletnega otroka, nasprotni udeleženec nima drugih obveznosti za skrb in varstvo mladoletnih otrok. Predlagateljica tudi za sina A. skrbi pretežni del časa, ga vzgaja in usmerja, skrbi za njegove vsakodnevne potrebe, medtem ko oče izvaja skrb vsak drugi vikend, pa še to takrat, ko mu ustreza oziroma ko ima čas ali pa interes. Zato bi bilo primerno, da se predlagateljico razbremeni voženj otroka iz stika. Zadnji argument je tudi stroškovni vidik. Predlagateljica je brez redne zaposlitve ter ima še obveznost preživljanja drugega mladoletnega sina. Dohodki nasprotnega udeleženca so visoki, slednji prejema plačo v višini 2.000,00 EUR mesečno in nima drugih preživninskih obveznosti. Nadalje opozarja na potrebo po določitvi obveznosti očeta, da mora v času, ko je sin na stiku pri očetu poskrbeti, da se bo sin udeležil dejavnosti in aktivnosti v katere je vključen. A. je pričel obiskovati nogometno šolo, ob sobotah imajo otroci tekme. A. je nogomet prijetna izkušnja, mu koristi, ob nogometu se sprosti veseli se treningov in tekem zato je pomembno, da ga oba starša vzpodbujata ter mu omogočita, da se udeležuje dejavnosti. Nasprotni udeleženec se mora zavedati, da je v otrokovo korist in da mu tudi v času stika z očetom omogoči udeležbo na nogometni tekmi. Predlagateljica predlaga, da višje sodišče ob obravnavi predmetne pritožbe presoja tudi ta predlog, torej da se očetu naloži, da je dolžan v času stikov z A. slednjemu omogočiti udeležbo na dejavnostih in aktivnostih v katere je sin vključen.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Sodišče druge stopnje v okviru pritožbeno uveljavljenih razlogov ter uradnega preizkusa ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka ter da je pravilno in popolno ugotovilo dejanske stanje. Izpodbijani sklep vsebuje zadostne razloge o vseh pravno relevantnih dejstvih, kar omogoča njegov preizkus. Potrebno pa je pritrditi pritožbi predlagateljice, da je ob upoštevanju največje koristi otroka¹ pritožba utemeljena glede ure začetka sobotnega stika in sicer, da se ta prične ob 10.00 uri in ne že ob 9.00 uri kot je odločilo sodišče prve stopnje.

5Glede odločitve o obsegu stikov in načinu poteka sobotnih prazničnih in počitniških stikov je sodišče sledilo predlogu izvedenke in tudi izhajalo iz načina izvajanja stikov, kot so bili dogovorjeni s sodno poravnavo z dne 4. 7. 2017 in s sklepom z dne 30. 9. 2019. A je tudi sodišče druge stopnje mnenja, da bi ta predlog moralo vrednotiti z začasno dogovorjenim načinom izvajanja stikov, ki se je po podatkih spisa pokazal za sprejemljivega za vse udeležence. Udeleženca sta namreč v obravnavanem postopku z začasno sodno poravnavo z dne 23. 3. 2021 (ki velja do pravnomočnega zaključka postopka) dogovorila sobotne stike in njihov obseg in način izvrševanja tako kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, le s to razliko, da je bil začetek stika določen ob 10.00 uri zjutraj. Iz povzetega tako izhaja, da so se do izpodbijane odločitve stiki izvajali tako, da je oče vsako drugo soboto sina prevzel ob 10.00 uri. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbi, da je določitev stika s pričetkom ob 10.00 uri tudi nadalje, v večjo korist otroka, saj se bo sedemletni A. lahko v soboto naspal, ne bo ga treba buditi, do 10.00 ure se bo najedel in bo pripravljen za odhod, kar bo ugodno vplivalo tudi na kvaliteto skupaj preživetega časa na sobotnem stiku z očetom, ker bo sin spočit in naspan. Ker gre le za eno urno spremembo, je le ta zanemarljiva z vidika kvalitete in kvantitete očetovega izvajanja stikov.

6Ni pa utemeljena pritožba glede načina prevzema otroka, kjer je sodišče odločilo, da mati po končanem stiku prevzame sina na naslovu kjer živi oče. Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje že s sklepom z dne 30. 9. 2019, zaradi preselitve matere v več kot 30 km oddaljen kraj, določilo takšen način prevzema otroka, kot tudi, da je sodišče te konkretne okoliščine ob sedanji odločitvi ocenjevalo in vrednotilo v skupni oceni, kjer je upoštevalo vse relevantne okoliščine, ki so vplivale na odločitev glede vseh zahtevkov nepravdnih strank. Zato ne drži da sodišče pri tej odločitvi ni upoštevalo časovne ter materialne komponente, kot tudi da ni upoštevalo stroškovnega vidika. Ravno nasprotno, s strani predlagateljice v pritožbi navedeni dodatni stroškovni vidiki, ki naj bi vplivali na način prevzema sina nepravdnih strank po stiku, ne morejo biti predmet enostranske obravnave sodišča druge stopnje in zato tudi ne morejo vplivati na spremembo prvostopne odločitve.

7Sodišče druge stopnje tudi ne more v pritožbenem postopku odločiti o predlogu predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu naloži, da je dolžan v času stikov z mladoletnim A., slednjemu omogočiti udeležbo na dejavnostih in aktivnostih v katere je sin vključen. Tudi sicer je podana pristojnost sodišča odločati le o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otroka in to šele potem, ko se o njih starša ne moreta sporazumeti niti s pomočjo centra za socialno delo². Potrebno je sicer pritrditi pritožbenim navedbam predlagateljice, da si mora oče v času, ko je sin na stikih pri njemu, prizadevati in poskrbeti, da se sin udeležuje dejavnosti in aktivnosti v katere je vključen in ki mu koristijo. Splošno znano je, da športne dejavnosti, konkretno vključitev A. v nogometno šolo, udeležba na nogometnih treningih in tekmah, koristijo zdravemu fizičnemu in duševnemu razvoju otrok. Zato se od obeh staršev pričakuje, da svojega otroka pri izvajanju teh dejavnosti vzpodbujata in skrbita, da se otrok tako treningov kot tekem redno udeležuje. To bo otroku vzpodbudilo dobre delovne navade, mu krepilo vztrajnost in doslednost. Zato bi bilo primerno, da oče poskrbi, da se bo sin lahko udeležil nogometnih tekem, ki se bodo odvijale v času, ko bo sin pri njemu na stiku. S tem si bo oče vsekakor pridobil še dodatno sinovo naklonjenost, ker ga bo spremljal in zanj navijal na tekmah, ki si jih sin želi udejstvovati.

8V dobro skupnega sina bi bilo, da starša delujeta strpno in odgovorno, da se izogibata ravnanjem s katerimi bi povzročila A., ki je v ranljivem življenjskem obdobju, škodo. Dojeti morata, da ne glede na razpad zakonske skupnosti, A. ostaja njun skupni sin za vedno.

9Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo, v presežku pa jo je zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (drugi odstavek 365. člena ZPP).

10Ker je predlagateljica s pritožbo uspela le v manjšem delu pritožbenega predloga ter ob upoštevanju, da lahko sodišče v postopkih za varstvo koristi otroka odloči o stroških postopka po prostem preudarku (določba 101. člena ZNP-1), nosi predlagateljica sama svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Družinski zakonik DZ - (U.L. RS 15/2017) v 135. členu določa, da so koristi otroka starševska poglavitna skrb.
² Določba 151. člena DZ