VSRS Sodba II Ips 76/2008

Revizija se zavrne.

1Tožnik je vložil tožbo zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, ker naj bi ga toženec krivo ovadil. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da tožnik ni uspel dokazati, da je toženec zoper tožnika podal kazensko ovadbo, čeprav je vedel, da tožnik očitanega kaznivega dejanja ni storil.

2Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožnik zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z ugotovitvijo nižjih sodišč, da ga tožnik ni krivo ovadil. Svojo trditev pojasnjuje s primeri nasprotij med različnimi izpovedmi strank in prič ter trdi, da sodišči svoje odločitve nista obrazložili. Nesprejemljiva je navedba nižjih sodišč, da dvomita v verodostojnost izpovedbe tožnika in njegove žene, ker imata interes za uspeh v pravdi, obenem pa verjameta tožencu in njegovi ženi, ki prav tako ne moreta biti nepristranska.

4Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5Revizija ni utemeljena.

6Z revizijskimi navedbami, s katerimi tožnik obširno povzema in med seboj primerja izpovedi strank ter prič in vsebino listinskih dokazov, ni mogoče utemeljiti nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Prav tako ni utemeljen tožnikov očitek, da odločitev ni obrazložena. Sodišči sta namreč pojasnili, zakaj sta verjeli tožencu in pričam, ki so izpovedale v njegovo korist ter zakaj sta ugotovili, da tožnik ni uspel dokazati, da je toženec tožnika ovadil, čeprav je vedel, da očitanega dejanja ni storil. Vsebinsko revizijske navedbe pomenijo izpodbijanje dokazne ocene nižjih sodišč. Na podlagi takih navedb pa tožnik z revizijo ne more uspeti, ker po tretjem odstavku 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zgolj dejstvo, da je bila toženčeva kazenska ovadba zavržena, pa ne more povzročiti njegove odškodninske odgovornosti zaradi krive ovadbe. Ker tožnik ni dokazal nedopustnosti toženčevega ravnanja, je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti na podlagi 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

7Razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani. Zato je bilo treba revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.