VSL Sklep IV Cpg 712/2021

I. Pritožbi se delno ugodi tako, da se predlogu A. A. za udeležbo v postopku za vpis sklepa skupščine z dne 10. 5. 2021 v sodni register ugodi, delno pa tako, da se vpis sklepa skupščine z dne 10. 5. 2021 razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožba A. A. zoper vpis spremembe podatka o sedežu: Ljubljana, ki se spremeni v: LJUBLJANA, se zavrže.

1Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom pri subjektu vpisa A. d. d. v sodni register vpisalo spremembo ali dopolnitev teh podatkov:

SEDEŽ: Ljubljana, ki se nadomesti s podatkom: LJUBLJANA

SKUPŠČINSKI SKLEPI:

datum skupščine: 10. 5. 2021

vsebina sklepa: 2.1. Delničarka B. B., Ljubljana (Glavni delničar), je imetnica 13.044 delnic Družbe z oznako X (ISIN SI000). Družba je imetnica 535 lastnih delnic. Na podlagi drugega odstavka 384. člena v zvezi z drugim odstavkom 528. člena ZGD-1 se lastne delnice Družbe od osnovnega kapitala odštejejo, zato delnice, katerih imetnik je Glavni delničar, predstavljajo 91,55% osnovnega kapitala Družbe ter 91,55% delnic Družbe z glasovalno pravico. 2.2. Skupščina se seznani s Poročilom Glavnega delničarja z dne 2. 3. 2021, ki ga je na podlagi drugega odstavka 386. člena ZGD-1 v zvezi z izključitvijo manjšinskih delničarjev iz Družbe pripravil Glavni delničar. 2.3. Vse delnice družbe A. d. d. z oznako X, katerih imetnik ni Glavni delničar, zmanjšane za 535 lastnih delnic Družbe, torej skupaj 1.204 delnic, se prenesejo na Glavnega delničarja proti plačilu denarne odpravnine upravičencem - manjšinskim delničarjem v višini 0,19 EUR na delnico. 2. 4. Glavni delničar bo denarno odpravnino iz točke 2.3. tega sklepa izplačal manjšinskim delničarjem po vpisu sklepa o prenosu delnic v sodni register v skladu s Pravili poslovanja KDD. Če je delnica obremenjena, KDD skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZNVP-1 takšno breme izbriše sočasno s prenosom delnice na Glavnega delničarja. Če je vpisano breme zastavna pravica, se plačilo odpravnine, do katere je upravičen manjšinski delničar, opravi v korist zastavnega upnika. 2.4. Z dnem vpisa tega sklepa v sodni register preidejo vse delnice, katerih imetniki so manjšinski delničarji, na Glavnega delničarja. KDD deponira delnice na posebnem računu tako, da z njimi manjšinski delničarji ne morejo več razpolagati. 2.6. Skupščina pooblašča Glavnega delničarja, da za izvedbo tega sklepa o prenosu delnic v centralnem registru nematerializiranih papirjev pri KDD skladno z drugim odstavkom 23. člena ZNVP-1 pri KDD vloži zahtevo za prenos delnic manjšinskih delničarjev na račun Glavnega delničarja. 2.7. Glavni delničar je celoten znesek denarne odpravnine po tem sklepu dne 2. 3. 2021 položil na račun KDD za račun manjšinskih delničarjev z nalogom KDD, da skladno z drugim odstavkom 23. člena ZNVP-1 in Pravili poslovanja KDD, izplača denarno odpravnino manjšinskim delničarjem na dan, ki ga bo v dogovoru s KDD določil kot dan za izplačilo, pri čemer bo ta dan nemudoma, najkasneje pa 15 dni po vpisu tega sklepa v sodni register.

Zavrnilo je predlog A. A. za udeležbo v postopku vpisa sklepa skupščine z dne 10. 5. 2021 v sodni register.

2A. A. se je zoper sklep pritožila. Navedla je, da ima v družbi, na katero se vpis nanaša, položaj manjšinske delničarke ter da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njena pravica oziroma na zakonu temelječ interes. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo registrskemu sodišču v novo odločanje.

3Subjekt vpisa, na čigar predlog je sodišče prve stopnje tudi opravilo izpodbijane vpise, je na pritožbo odgovoril. Zatrjeval je nedopustnost pritožbe zoper sklep o vpisu sklepa skupščine v sodni register, ker so že s samim vpisom nastale pravne posledice prenosa delnic na glavno delničarko in ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča tudi iz razloga, ker je registrsko sodišče s sklepom Srg 2021/50233 z dne 14. 11. 2021 v sodni register vpisalo tudi spremembo pravnoorganizacijske oblike subjekta vpisa iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Pritrdil je sodišču prve stopnje, da z vpisom skupščinskega sklepa ni v ničemer prizadet kakšen na zakonu temelječ interes ali pravica pritožnice, saj je sama med postopkom trdila, da je že 1. 12. 2016 izstopila iz družbe ter da kot manjšinska delničarka od nasprotne udeleženke B. B. zahteva le primerno denarno nadomestilo za odkup delnic. Njen edini interes je v čim višji denarni odpravnini, to pa že zahteva od glavne delničarke v nepravdnem postopku. Zadeva se vodi na Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opravilno številko Ng 50/2017 in še ni končana. Vpisi sprememb v sodnem registru pa na ta postopek nimajo vpliva, saj bo njen položaj ostal najmanj enak oziroma se bo celo izboljšal. Zato je predlagal zavrženje nedovoljene pritožbe oziroma zavrnitev neutemeljene pritožbe.

4Pritožba je v enem delu utemeljena, v enem delu pa ni dovoljena.

5Pritožba ni dovoljena zoper vpis spremembe sedeža družbe, ker je glede pritožnice sporno le vprašanje dopustnosti udeležbe v postopku vpisa sklepa skupščine družbe v sodni register, ne pa glede njene udeležbe v postopku o vpisu sprememb drugih podatkov v sodni register. Čeprav sklep o vpisu spremembe sedeža, to je kraja, ki je kot sedež družbe vpisan v sodni register (29. člen ZGD-1) iz Ljubljane v Ljubljano, ni povzročil nobene spremembe vpisanega podatka v sodnem registru in ga je mogoče zato označiti za ničnega, je pritožbeno sodišče pritožbo A. A. zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo zoper ta vpis v tem delu zavrglo (1. točka 39. člena zakona o sodnem registru - v nadaljevanju ZSReg).

6Pritožba je utemeljena zoper odločitev sodišča prve stopnje, da A. A. ne prizna statusa udeleženke registrskega postopka glede vpisa sklepa skupščine družbe A. d. d. z dne 10. 5. 2021 v sodni register.

7Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je registrsko sodišče prejelo istočasno predlog subjekta vpisa za vpis sklepa skupščine o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe in vlogo manjšinske delničarke A. A. o prijavi udeležbe v registrskem postopku, ki pa jo je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zavrnilo iz razloga, ker je zaključilo, da A. A. kot manjšinska delničarka nima pravnega interesa za sodelovanje v registrskem postopku vpisa sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe. Z vpisom takega sklepa v sodni register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja (tretji odstavek 387. člena ZGD-1), zato tudi pritožnica nima več nobenih korporacijskih pravic, pač pa zgolj interes za pridobitev ustrezne denarne odpravnine od glavne delničarke. Zato je zaključilo, da niso izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 17. člena ZSReg za priznanje manjšinski delničarki pravnega interesa za sodelovanje v registrskem postopku vpisa sklepa skupščine o iztisnitvi manjšinskih delničarjev iz družbe.

8V skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZSReg je udeleženec v postopku za vpis v sodni register predlagatelj postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. V konkretnem primeru predstavlja sodno odločbo sklep registrskega sodišča o vpisu sklepa skupščine družbe A. d. d. o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavno delničarko B. B., kljub temu, da predlagatelj vpisa sklepa registrskemu sodišču ni priložil izjave poslovodstva družbe, da proti sklepu skupščine v roku za izpodbijanje tega sklepa ni bila vložena tožba za izpodbijanje ali da ni bila vložena tožba za ugotovitev ničnosti sklepa (1. točka drugega odstavka 590. člena v zvezi s četrtim odstavkom 590. člena ZGD-1, oba v zvezi z drugim odstavkom 387. člena ZGD-1).

9Kadar sodišče odloči o prebitju registrske zapore in v sodni register kljub manjkajoči listini vpiše sklep skupščine družbe o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, je treba po oceni pritožbenega sodišča manjšinskim delničarjem priznati pravico do udeležbe v registrskem postopku vpisa takega sklepa v sodni register.¹ Z vpisom sklepa skupščine ni izključena pravica do vložitve tožbe na ničnost sklepa skupščine, ki naj bi jo udeleženka tudi vložila. Ker gre za sklep, ki se vpiše v sodni register, bo v primeru uspeha s tožbo, tak sklep po uradni dolžnosti tudi vpisan v sodni register, poslovodstvo pa bo moralo objaviti tudi vsebino sodbe (398. člen ZGD-1). Tudi manjšinska delničarka družbe, ki je pred sprejemom izpodbijanega sklepa začela postopek za odkup delnic in za določitev primarne odpravnine v skladu z določbo 389. člena ZGD-1, pri tem zgolj zaradi tega dejstva ne sme biti izvzeta. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo (4. točka 39. člena ZSReg) tako, da je pritožnici priznalo status udeleženke registrskega postopka v skladu z njenim predlogom.

10V skladu s 137. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register je treba predlogu za vpis sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja priložiti:

1) izjavo poslovodstva družbe, da proti sklepu skupščine v roku za izpodbijanje tega sklepa ni bila vložena tožba za izpodbijanje ali da ni bila vložena tožbe za ugotovitev ničnosti sklepa,

2) notarsko overjen prepis zapisnika skupščine, ki je odločala o prenosu delnic na glavnega delničarja,

3) pisno poročilo glavnega delničarja (drugi odstavek 386. člena ZGD-1),

4) poročila revizorja o primernosti ponujene denarne odpravnine, razen če so se vsi manjšinski delničarji temu veljavno odpovedali (drugi odstavek 386. člena ZGD-1).

Gre za listine, ki zagotavljajo varstvo pravic manjšinskim delničarjem.

11V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje predlagatelju izdalo odredbo z dne 2. 9. 2021 o dopolnitvi predloga, s katero ga je pozvalo, da v roku 15 dni predloži manjkajočo izjavo poslovodstva iz 1. točke drugega odstavka 590. člena v zvezi z drugim odstavkom 387. člena ZGD-1 (glede katere se nanaša prebitje registrske zapore), poleg tega pa še pisno poročilo glavnega delničarja in poročilo revizorja o primernosti ponujene denarne odpravnine.

12Po oceni pritožbenega sodišča pritožnica utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker se ni imela možnosti izjaviti do predloga predlagatelja, na katerega se sodišče sklicuje v razlogih sklepa in ki naj bi ga prejelo 27. 9. 2021, torej po izdaji odredbe in s katerim naj bi upravičil vpis, kljub neizpolnitvi odredbe (prvi odstavek obrazložitve sklepa). Navedena kršitev je narekovala razveljavitev sklepa registrskega sodišča in vrnitev zadeve v novo odločanje² (3. točka 39. člena ZSReg).

13Pritožbeno sodišče sicer iz popisa spisa ugotavlja, da predlagatelj razen predloga za vpis s priloženimi listinami, ki ga je sodišče prejelo 27. 8. 2021, ni vložil še druge vloge. Če je sodišče v obrazložitvi sklepa kot datum prejema vloge po pomoti zapisalo 27. 9. 2021 namesto 27. 8. 2021, pomeni da je lahko presojalo le eno vlogo. Ob tem pa posledično ni jasen pomen izdane odredbe z dne 2. 9. 2021 s pozivom k predložitvi listin iz 137. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register. Zato naj, v kolikor navedena ugotovitev drži, udeleženki postopka vroča en izvod predloga predlagatelja vpisa s priloženimi listinami ter pri ponovnem odločanju o prebitju registrske zapore v zvezi z manjkajočo izjavo poslovodstva presoja trditve predlagatelja kot tudi trditve in pravna naziranja udeleženke, ki jih je podala v pritožbi. Glede ostalih listin, ki jih je potrebno priložiti (se pa na prebitje registrske zapore ne nanašajo), pa naj še enkrat preveri, ali so sodišču bile predložene in v kolikor niso, o tem izda predlagatelju novo odredbo z dodatnim rokom za predložitev manjkajočih listin.

¹ Glede priznanja pravnega interesa ob prebitju registrske zapore glej tudi sklep VSL IV Cpg 663/2020.
² Z vrnitvijo zadeve v novo odločanje pritožbeno sodišče ne odreja vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, pač pa le nalaga registrskemu sodišču, da o zahtevku za vpis še enkrat odloči. Izbris opravljenega vpisa lahko registrsko sodišče opravi šele, če bo v ponovljenem odločanju zahtevek pravnomočno zavrnjen (primerjaj z drugim in tretjim odstavkom 40. člena ZSReg).