VSRS Sklep VIII DoR 245/2021-6

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo razlike v plači za čas od 1. 3. 2020 do 14. 4. 2020 (I. in II. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, za plačilo višjih zneskov od prisojenih iz naslova razlike v plači ter za plačilo pogodbene kazni, sorazmernega dela regresa za leto 2020 in odškodnine v višini šestih bruto plač (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je toženka dokazala utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni bilo več mogoče. Glede vtoževane razlike v plači je ugotovilo, da je tožnica upravičena do dodatka na delovno dobo v višini 9% (in ne 15%, kot je zahtevala tožnica) in da ni upravičena do stimulativnega dela plače za čas, ko je bila na čakanju oziroma ko med odpovednim rokom ni delala.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3V predlogu za dopustitev revizije tožnica nasprotuje odločitvi. Iz vsebine predloga, v katerem najprej opisuje dejansko stanje, nato pa preide na nepovezano uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava, izhaja, da se ne strinja s pravno presojo sodišča druge stopnje o zavrnitvi denarnih zahtevkov in s presojo glede utemeljenosti poslovnega razloga. Navaja, da praksa višjega sodišča glede odpuščanj v času epidemije ni enotna. Na koncu naniza štirinajst vprašanj.

4Predlog ni popoln.

5Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP). Če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku 367. b člena ZPP, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predlog sestavljen kot revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnica v predlogu izpostavlja vrsto vprašanj, pri tem pa ne sledi zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, da mora biti sporno pravno vprašanje navedeno konkretno, da mora biti navedeno, katero pravno pravilo je bilo kršeno in katere okoliščine kažejo na njegovo pomembnost za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Glede na to, da je v predlogu postavljenih kot pomembnih štirinajst pravnih vprašanj, pri nobenem pa ni konkretno navedeno, kateri del predhodne obrazložitve se nanaša na posamezno od njih, zahtevi iz četrtega odstavka 367.a člena ni zadoščeno. Zato je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP predlog zavrglo.

7Odločitev je bila sprejeta soglasno.