VSRS Sklep Dsp 72/2009

Pritožba se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo ničnost odločbe tožene stranke št. 340711819 z dne 21. 6. 2006 o pravici do družinske pokojnine, ker naj bi bila izdana brez zahteve stranke ter odpravilo odločbo št. P 711819 z dne 11. 12. 2006, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke.

2Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

3Zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila odločba o odmeri družinske pokojnine z dne 21. 6. 2006 izdana brez zahteve stranke, medtem ko je sodišče druge stopnje napravilo drugačen zaključek in sicer, da je bila odločba izdana na podlagi zahteve stranke, vendar pa ni bilo ugotovljeno, ali je imela vlagateljica J. O. pooblastilo za vložitev. Zato je razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu naložilo, naj ugotovi, ali je zahtevo vložila upravičena oseba. Tako napotilo sodišča druge stopnje je po mnenju pritožbe neutemeljeno, ostala navodila, ki jih je sodišču prve stopnje dalo v zvezi z dejanskim stanjem, pa presegajo obseg sodne presoje. Sodišče ni upravičeno odpravljati napak v upravnem postopku, ampak je omejeno na presojo zakonitosti odločb državnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Sicer pa ni upoštevano, da je tožena stranka po odločbah, ki se izpodbijata, izdala novo, zato je nepomembno, ali je bila odločba z dne 21. 6. 2006 nična ali samo nezakonita. Pritožba predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4Na podlagi 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) in odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-55/2004 in Up-90/2004 z dne 6. 4. 2006 je bila pritožba vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali bistvene kršitve določb postopka sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje na podlagi obravnave odločilo o zahtevku, ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnost mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje (prvi odstavek 30. člena ZDSS-1). Zoper sklep o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje je pritožba v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZDSS-1 dovoljena le, če je izdan v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

7Citirana določba ne uvaja možnosti splošne pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, zato ga iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP (ki jih uveljavlja tožeča stranka), ni mogoče izpodbijati. Tožeča stranka kršitve določbe prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 v pritožbi ne uveljavlja niti formalno niti vsebinsko, saj ne navaja, da so podane okoliščine, zaradi katerih bi moralo sodišče druge stopnje samo odločiti o zadevi. Zato je sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.