UPRS sodba I U 815/2009

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (urad) je z izpodbijano odločbo zavrnil ugovor zoper registracijo znamke „GEN ENERGIJA“ št. Z-200771250, ki ga je vložila tožeča stranka kot imetnica prejšnjih znamk skupnosti CTM št. 003483302 „GEA“ in CTM št. 004717898 „GEA Group“. Po mnenju urada prijavljeni znak ni zamenljivo podoben znakoma vložnika ugovora. Vsi primerjani znaki so figurativni znaki, od znakov znamk vložnika ugovora je prvi označen kot barvni znak (siva barva), pri drugem pa barve niso podane. Prijavljeni znak je v modro sivi barvi. Najdominantnejši element prijavnega znaka je beseda GEN v zelo posebni grafični izvedbi, v znakih znamk vložnika ugovora pa beseda GEA. Glede vizualne primerjave urad navaja, da sta glede na črkovno analizo od treh črk v vsakem znaku prvi dve enaki, različna pa je tretja-zadnja. Kljub enakosti prvih dveh črk v primerjanih besedah se zaradi kratkosti besed opazi razlika v zadnji črki, saj ena črka predstavlja velik delež primerjanih besed, črki A in N pa sta sami po sebi vizualno precej različni. Ko pa primerjamo znake kot celoto, pa je razlika precej večja, saj znaki vsebujejo še druge elemente, najdominantnejši deli pa so prikazani v povsem različnih grafičnih izvedbah. V znakih znamk tožeče stranke so črke bolj običajne, v znaku znamke CTM št. 003483302 so odebeljene in le nekoliko pod kotom, v znaku znamke CTM št. 004717898 pa je beseda GEA v velikih tiskanih črkah, beseda GROUP pa v malih, z veliko začetnico. Pisava ni zelo posebna, posebnost je le elipsa, ki v sredini besede GEA povezuje vse tri črke. Pri prvem znaku je barva označena siva, pri drugem ne, čeprav je videti da sta znaka obeh znamk v enakih barvah. Pri prijavljenem znaku je grafizem črk zelo podoben. Črki G in E sta rešeni enako (tri četrt kroga – krožnica odebeljena – pol kroga zatemnjeno), razlika je le v tem, da je črka G na glavo prekucnjena črka E. Črka N je po videzu narobe obrnjena črka U. Tako oblikovana črka N nikakor ne spominja na črko A, kot trdi tožnik, pač je nedvomno črka N. Črke so dvobarvne, linije črk v besedi GEN pa temno modro, zatemnjeni polkrogi pa sivi. Sive so tudi zelo običajne črke v besedi ENERGIJA, ki je pozicionirana pod besedo GEN, vendar v precej manjši dimenziji črk. Grafizem črk v prijavljenem znaku, pa tudi njegova barvna rešitev, predstavljata povsem zadostno vizualno različnost primerjanih znakov (ob dejstvu, da so najdominantnejši deli znakov besede GEA in GEN, že sami po sebi dovolj različni, da ni verjetnosti zmede v javnosti ali povezovanja znamk zaradi vizualne podobnosti). Tudi fonetično si po mnenju urada znaka nista podobna. Najdominantnejši del prijavljenega znaka, besedo GEN, bo povprečni potrošnik tudi prepoznal kot GEN in ne GEA in jo bo tudi ustrezno izgovoril. Besedi GEN in GEA pa se fonetično precej razlikujeta – GEN vsebuje en samoglasnik in ustrezno temu le en zlog, GEA pa dva samoglasnika in posledično dva zloga – GEA izgovarjamo kot GE A ali celo GEJA (manj ali bolj povezano – če bolj povezano, se glasovno vključi še črka J). Urad meni, da se prijavljeni znak, kljub zelo poudarjeni besedi GEN, izgovarja s celotnim tekstom, se pravi kot GEN ENERGIJA. Tako pa je razlika med fonetičnim vidikom znakov znamk vložnika ugovora še toliko večja in znaki fonetično sploh niso podobni. Še največja pa je pomenska razlika. Obe najdominantnejši besedi v primerjanih znakih GEN in GEA imata svoj pomen in to različen pomen. Beseda GEN pomeni kot samostojna beseda del kromosoma, ki nosi dedno informacijo, dedni dejavnik. V zvezi z besedo ENERGIJA, ki je del prijavljenega znaka, pa asocira tudi na pojme kot GENERATOR, GENERALNO in še bi se dalo kaj najti. Beseda ENERGIJA pomeni dejavnost, volja do uveljavitve ali fizikalna količina, ki meri sposobnost za opravljanje dela ali izmenjavo toplote. Pomen znakov znamk vložnika ugovora je povsem različen od pomena prijavljenega znaka. Beseda GEA, ki je edini oziroma najdominantnejši element znakov znamk vložnika ugovora, pomeni boginjo zemlje, beseda GROUP v znaku znamke št. 004717898 pa pomeni skupino ali grupo. Razlika med pomenom prijavljenega znaka in znakov znamk vložnika ugovora je velika, razen tega si povprečni potrošnik znake s pomeni zapomnijo bolj od tistih, ki so popolnoma fantazijski in nimajo znanega pomena. Glede na navedeno urad meni, da prijavljeni znak ni podoben znakoma znamk vložnika ugovora, zlasti pa med njimi ni zamenljive podobnosti, se pravi takšne podobnosti, da bi obstajala verjetnost zmede v javnosti oziroma verjetnost povezovanja znamk. Podana ni ne vizualna, ne fonetična posebej pa ne pomenska podobnost. Urad ugotavlja, da ni podan osnovni pogoj, nujen za zavrnitev prijavljene znamke na podlagi točke b) 1. odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZIL-1). Zaradi načela ekonomičnosti postopka urad ni preizkusil eventuelne istovrstnosti ali podobnosti blaga ali storitev, saj rezultat ne bi spremenil končne odločitve glede podanosti oziroma nepodanosti zavrnilnih razlogov. Za zavrnitev znamke po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 morata namreč biti kumulativno izpolnjena oba pogoja, tako pogoj istovetnosti ali podobnosti znakov, kot tudi pogoj istovetnosti ali podobnosti blaga oziroma storitev, podobnost znamk (predvsem znakov) pa mora biti tolikšna, da je podana verjetnost zmede oziroma verjetnost povezovanja znamk – govorimo o tako imenovani zamenljivi podobnosti znamk.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in s tem posledično bistvenih kršitev postopka. V tožbi navaja, da je prevladujoča oziroma dominantna lastnost znaka izpodbijane prijavljene znamke, torej tista lastnost, ki povprečnemu potrošniku ostane v spominu, beseda „GEN“ ki je prikazana na način, da obstaja velika verjetnost, da jo bo povprečni potrošnik prebral kot „GEA“. Črka „N“ je v besedi izpodbijanega znaka „GEN“ oblikovana kot črka U obrnjena za 180 stopinj, na ta način je črka „N“ postala zamenljivo podobna črki „A“ in povprečen potrošnik bo kaj hitro izpodbijani znak razumel kot zapis besede „GEA“, kar pa je dominantni razlikovalni znak znamk tožeče stranke. Meni, da je iz predloženega grafičnega prikaza predmetnega znaka in znamk razvidno, da sta dominantna dela obarvanih znakov vizualno zamenljivo podobna. Tudi seznama blaga znamke tožeče stranke in izpodbijane prijave znamke se v razredu 9 popolnoma prekrivata, v razredu 04 pa gre za podobno blago, saj je po mnenju tožeče stranke blago, poimenovano z „gorivo“, podobno oziroma sorodno „električni energiji“, saj gre v obeh primerih za energijo. Stališča urada pri presoji podobnosti znakov ne vzdržijo objektivnega preizkusa tako vizualnega in posledično tudi ne fonetičnega. Glede na navedeno je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Naslovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter ugovoru tožeče stranke ugodi oziroma podrejeno, da odpravi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izteka paricijskega roka do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo smiselno prereka vse tožbene navedbe tožeče stranke ter se sklicuje na razloge v izpodbijani odločbi ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne in potrdi izpodbijano odločbo.

Stranka z interesom X. d.o.o. se v odgovoru na tožbo pridružuje zaključkom tožene stranke v izpodbijani odločbi ter navaja, da ne obstaja niti podobnost med znamkami tožeče stranke in znamko Gen energija niti glede liste proizvodov, ki naj bi jih znamke označevale, kar tudi obrazloži. Upravnemu sodišču predlaga, da tožbo zavrne in potrdi izpodbijano odločbo ter ji naloži plačilo pravdnih stroškov.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavni zadevi je predmet presoje, ali so v zvezi z registracijo prijavljene znamke „GEN ENERGIJA“ št. Z-200771250 podani zavrnilni razlogi po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 glede na predhodno registrirani znamki CTM št. 003483302 „GEA“ in CTM št. 004717898 „GEA Group“.

V skladu s točko b) 1. odstavka 44. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/2006, v nadaljevanju ZIL-1, UPB3) se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanaša znak ali znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Za obstoj zavrnilnih razlogov za registracijo znamke po citirani zakonski določbi morata biti hkrati izpolnjena dva pogoja: enakost oziroma podobnost prijavljenega znaka in registrirane znamke ter enakost oziroma podobnost blaga – storitev, na katere se nanaša prijavljeni znak in registrirana znamka. Za podobne je v smislu citirane določbe šteti tiste znake, ki povprečnemu potrošniku ne omogočajo ločevati med blagom oziroma storitvami različnih proizvajalcev oziroma ponudnikov storitev, s čimer bi bila izničena temeljna funkcija blagovnih znamk – to je razlikovati blago oziroma storitve različnih proizvajalcev blaga oziroma ponudnikov storitev na trgu. Podobnost med znaki se po ustaljeni pravni in sodni praksi ugotavlja po metodi celovite presoje, po kateri se znaki med seboj primerjajo z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika. Znaki se med seboj primerjajo tako, kot so prijavljeni, pri čemer je treba upoštevati vse sestavne elemente in najbolj dominantne dele, če jih je mogoče določiti.

Temeljna funkcija znamke je namenjena razlikovanju blaga, storitev od blaga, storitev drugega podjetja. Ocena, ali znak omogoča razlikovanje od blaga, storitev drugega podjetja, je mogoča po celoviti presoji, torej vtisu, ki ga znak naredi. Urad je po celoviti analizi primerjanih znakov in tako po vizualni, kot tudi fonetični in pomenski primerjavi ugotovil, da pogoj enakosti oziroma podobnosti po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 ni izpolnjen, zato v nadaljevanju ni ugotavljal morebitne enakosti oziroma podobnosti blaga ali storitev. Tudi sodišče se strinja s stališčem urada, da tako po vizualni, fonetični, kot tudi po pomenski primerjavi primerjanih znakov pogoj enakosti oziroma podobnosti po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 ni izpolnjen zaradi razlogov, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe in jih sodišče v izogib ponavljanju ne navaja ponovno. Glede tožbenih ugovorov pa sodišče še navaja, da tudi po presoji sodišča črka „N“ v besedi izpodbijanega znaka „GEN“, ki je oblikovana kot črka „U“, obrnjena za 180 stopinj, ni podobna črki „A“ v besedi „GEA“ in kot taka s to črko tudi ni zamenljiva, kot navaja tožnik. Glede na to, da so najdominantnejši deli znakov, besedi „GEA“ in „GEN“, že sami po sebi dovolj različni, različen pa je tudi grafizem črk v prijavljenem znaku, pa tudi njegova barvna rešitev, tudi po presoji sodišča predstavlja povsem zadostno vizualno različnost primerjanih znakov, da ni verjetnosti zmede v javnosti ali povezovanja znamk zaradi vizualne podobnosti in posledično tudi fonetične. Ker pogoj enakosti oziroma podobnosti po točki b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1 tudi po presoji sodišča ni izpolnjen, urad utemeljeno ni ugotavljal morebitne enakosti oziroma podobnosti blaga ali storitev. Tožnik zato ne more uspeti s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na podobnost blaga.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08-odl. US in 107/09- odl. US, v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, saj na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.