VSC Sklep II Kp 17723/2014

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obsojenega A. A. ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe po sodbi istega sodišča z dne 23. 4. 2015, opr. št. I K 17723/2014, ki je postala pravnomočna 23. 4. 2015.

2Zoper sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožil oškodovanec B. B. Pritožbenega razloga ni navedel. Zatrjuje, da mu je obsojeni po 19. 7. 2021, t. j. 4. 9. 2021 nakazal le še 100,00 EUR. Po podrobnem pregledu izpiskov pa je še ugotovil, da mu je 5. 11. 2019 nakazal le 50,00 EUR in ne 100,00 EUR. Tako mu obsojeni dolguje še 150,00 EUR in zakonske zamudne obresti od celotnega zneska dolga od 1. 3. 2010 dalje do plačila. Prosi za ugodno rešitev njegove pritožbe.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje pod točko 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, je predmetni postopek za preklic pogojne obsodbe zastaral z 23. 4. 2020. Po določbi prvega odstavka 62. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi. Če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1, pa sme sodišče po drugem odstavku 62. člena KZ-1 preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe. S sodbo Okrajnega sodišča v Velenju z dne 23. 4. 2015, opr. št. I K 17723/2014, je bila obsojencu določena štiriletna preizkusna doba. Glede na to, da je ta sodba postala pravnomočna 23. 4. 2015, je preizkusna doba potekla 23. 4. 2019, rok za preklic pogojne obsodbe pa leto kasneje, torej 23. 4. 2020.

5Obenem pa sodišče druge stopnje soglaša z izvajanji prvega sodišča pod točko 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da obsojenemu A. A. kot posebni pogoj v okviru pogojne obsodbe, poleg plačila glavnice v znesku 5.500,00 EUR, ni bilo naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za čas od 1. 3. 2010 dalje do plačila. Ker pa so bile zakonske zamudne obresti oškodovancu prisojene v odločbi predmetne pogojne obsodbe o premoženjskopravnem zahtevku, ki velja za izvršilni naslov, bo lahko le-te, pa tudi pritožbeno zatrjevani znesek premalo plačane glavnice, uveljavljal v izvršilnem postopku.

6Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju oškodovančeve pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.