VSRS Sklep I R 191/2021
ECLI:SI:VSRS:2021:I.R.191.2021Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Dejstvo, da je sodniška pomočnica hči tožnice in njenega pooblaščenca, bi utegnilo v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
Izrek
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Trbovljah.
Obrazložitev
1Tožnica je vložila tožbo zaradi zahteve za vrnitev pravice do dedovanja. Kot nasprotno stranko je označila sodišče, pred katerim je vložila tožbo.
2Pristojno sodišče predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je tožnica mama A. A., ki je na sodišču zaposlena kot samostojna sodniška pomočnica, tožnico pa zastopa oče te osebe. Vsi trije so sorodniki dedičev, proti katerim je vložena tožba v tej zadevi. B.je majhen kraj, A. A. pa je tu zaposlena že vrsto let ter poznana v lokalnem okolju, saj dela tudi s strankami.
3Predlog je utemeljen.
4Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja (23. člen Ustave Republike Slovenije), je delegacija pristojnosti. Vrhovno sodišče lahko na predlog pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča.
5Glede na trenutno opredelitev pravdnih strank, že dejstvo, da je toženo sodišče, ki naj bi vodilo postopek, zadošča za ugoditev predlogu za prenos pristojnosti.
6Ne glede na to, pa so utemeljeni tudi razlogi, ki jih za prenos pristojnosti ponuja predložitveno sodišče. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da se pod pojem „drugega tehtnega razloga“ lahko subsumirajo okoliščine, ko je na sodišču, pristojnem za odločanje, zaposlena stranka sama ali njen zakonec oziroma sorodnik, še zlasti, kadar gre za manjše sodišče.1 Dejstvo, da je sodniška pomočnica hči tožnice in njenega pooblaščenca, bi utegnilo v javnosti povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja sodišča, še posebej, ker gre v obravnavani zadevi za manjše sodišče ter posledično intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
7Vrhovno sodišče je sklenilo, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah.
8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Glej, npr., sklepe I R 53/2017 z dne 20. 4. 2017, I R 10/2017 z dne 2. 2. 2017, I R 81/2017 z dne 22. 6. 2017, I R 131/2016 z dne 22. 12. 2016, I R 127/2016 z dne 22. 12. 2016 in številne druge.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 14. 1. 2022Nazaj na vrh ↑