VSL Sodba II Cp 525/2021

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu (glede plačila 6.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Tožnik je s tožbo zahteval od toženke plačilo 20.000,00 EUR odškodnine. Sodišče prve stopnje je njegovemu zahtevku delno ugodilo. Razsodilo je, da mu mora toženka plačati 8.505,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2018 dalje. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo še povračilo tožnikovih pravdnih stroškov z obrestmi.

2Tožnik v pritožbi uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče prvo sodbo spremeni in mu prisodi še 6.200,00 EUR odškodnine z obrestmi, podrejeno pa, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče v sodbi napačno zapisalo tožnikov naslov. Sodbo je opremilo z napačnim pravnim poukom. Predvsem pa mu je prisodilo prenizko odškodnino. Poudarja, da je v obravnavanem škodnem dogodku utrpel hudo telesno poškodbo, zlom spodnjega dela koželjnice desne roke, zaradi česar je bil v bolniškem staležu trinajst mesecev. Sodišče ni dovolj upoštevalo vseh nevšečnosti, ki jih je moral tožnik prestati med zdravljenjem. Še vedno ima slabšo mišično moč in bolečine v desni roki. Za to škodo bi mu moralo sodišče poleg 6.000,00 EUR prisoditi vsaj še 3.000,00 EUR odškodnine. Tožnik je zaradi posledic poškodbe omejen na vseh področjih svojega življenja, tako v službi kot v prostem času. Pri obremenitvah čuti mravljinčenje v desni roki, zaradi česar mu iz rok padajo predmeti. Pri delu se mora bolj truditi, a je kljub temu manj učinkovit kot pred škodnim dogodkom. Zaradi omejene gibljivosti desne roke ima težave tudi pri kolesarjenju. Ker bo posledice trpel vsaj še dvajset do petindvajset let, meni da je poleg že prisojenih 4.800,00 EUR upravičen še do nadaljnjih 3.200,00 EUR odškodnine.

3Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V postopku na prvi stopnji ni bilo uradoma upoštevnih kršitev, niti tistih, na katere meri pritožba. Očitna pisna pomota, ki se je sodišču primerila v uvodu izpodbijane sodbe pri navedbi hišne številke naslova tožnikovega prebivališča, ne predstavlja procesne kršitve, saj jo je mogoče kadarkoli odpraviti z ustreznim popravnim sklepom na podlagi 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tudi napačen pravni pouk ni imel kvarnih posledic. Tožnik je namreč kljub temu izkoristil svojo pravico do pritožbe, v predpisanem roku in v zakonsko dovoljenem obsegu.

6Tožnik v pritožbi znova našteva nevšečnosti, ki jih je moral prestati med zdravljenjem, in poudarja posledice, ki jih je poškodba pustila na njegovem zdravju. Te pritožbene trditve so odveč. Pritožbeni preizkus je namreč pokazal, da je sodišče prve stopnje vse naštete okoliščine pravilno ugotovilo in jih pregledno povzelo v obrazložitvi sodbe. Tudi pri odmeri odškodnine jih je primerno upoštevalo. Pri tem je sledilo zlasti tožnikovi izpovedi ter izvidu in mnenju izvedenca medicinske stroke. Tako ni spregledalo nobenega odločilnega ali drugega pravno pomembnega dejstva, ki bi lahko vplivalo na višino odškodnine.

7Tožnikove telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče materialnopravno pravilno ovrednotilo s skupnim zneskom 6.000,00 EUR, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa z zneskom 4.800,00 EUR. Ob tem je pravilno uporabilo predpisane kriterije iz 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ) za prisojo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo. Primerno je upoštevalo stopnjo in trajanje prestanih in bodočih telesnih in duševnih bolečin, naravo in težo tožnikove poškodbe, potek in trajanje zdravljenja, vrsto in obseg tožnikove funkcionalne okvare ter s tem povezane omejitve pa tudi tožnikove individualne osebnosti (starost, dejstvo, da je levičar, tožnikov poklic in naravo njegovega dela ter način preživljanja prostega časa).

8Pritožbeno zavzemanje za višjo odškodnino ni utemeljeno, saj mora biti odškodnina za nepremoženjsko škodo vpeta tudi v širše družbene okvire oziroma ustrezno objektivizirana. V nasprotnem primeru bi podpirala težnje, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena OZ). Tožniku prisojena odškodnina (za še sporni dve vrsti nepremoženjske škode) ne odstopa od zneskov, ki jih sodišča prisojajo drugim oškodovancem v podobnih primerih. Po presoji pritožbenega sodišča zato ni dejanske in pravne podlage za njeno spremembo.

9Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je sodišče prve stopnje pritožbo zavrnilo in prvo sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člena ZPP).

10Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sodbe (prvi odstavek 165. člena ZPP).