VSC Sklep I Cp 324/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagateljice za izdajo začasne odredbe in izdalo začasno odredbo, s katero je odločilo, da bodo stiki med mld. hčerkama A. A. in B. B. in nasprotnim udeležencem D. D., ki so bili določeni s sodno poravnavo, sklenjeno na Okrožnem sodišču na Ptuju, opr. št. IV P 1/2017 z dne 27. 10. 2017, v delu, ki se nanaša na telefonske stike mld. otrok z očetom, od izdaje te začasne odredbe začasno potekali ob sredah in sobotah v času od 18.00 do 18.15. Za primer kršitve te začasne odredbe je sodišče prve stopnje še odločilo, da se kršitelju izreče denarna kazen v višini 300,00 EUR, ki jo bo sodišče v primeru kršitve izterjalo po uradni dolžnosti v korist proračuna na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, v primeru nadaljnjega nespoštovanja te začasne odredbe pa bo izreklo novo denarno kazen v novem, višjem znesku in bo tako ravnalo vse dotlej, dokler ne bo kršitelj s kršitvijo prenehal. Sklenilo je še, da ta začasna odredba velja do morebitne drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, pa tudi, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve.

2Zoper ta sklep se je pritožil nasprotni udeleženec, ki sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti zavrne predlog predlagateljice, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi najprej povzame odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in izpostavi, da je bistvo izpodbijanega sklepa, da se stiki med otroki in nasprotnim udeležencem v telefonski obliki skrajšajo, pri tem pa meni, da za takšno odločitev sodišča prve stopnje ni podana pravna in dejanska podlaga. Mnenja je, da bi moralo sodišče upoštevati, da z izpodbijanim sklepom omejuje in povzroča škodljive posledice ne le nasprotnemu udeležencu kot očetu in staršu, temveč tudi celotni njegovi ožji družini, še zlasti polsestri in polbratu A. in B., saj takšna omejitev povzroča čustveno škodo vsem navedenim, pa tudi dedku in babici, teti in partnerju ter njunima otrokoma. V nadaljevanju pritožbe pojasnjuje, da telefonskih stikov nikoli ni razlagal v smislu, da bi ti morali trajati natanko 30 minut, kot je to navedla zaposlena na CSD C. C. po nareku predlagateljice. Ob tem izpostavlja, da je bil takšnim narekom večkrat priča tudi sam skupaj s svojo sedanjo partnerko. Pojasnjuje še, da stiki, kadar sta hčerki sami, običajno trajajo okoli 15 minut, včasih 20 minut ali pa do konca dorečenega časovnega okna 30 minut, v prisotnosti njune matere oziroma babice pa je klic običajno prekinjen takoj na začetku ali pa se sploh nihče ne oglasi. O tovrstnih nepravilnostih je bila predlagateljica z njegove strani večkrat obveščena, vendar ni nikoli ukrepala. Kot primera takšnega oviranja oziroma prekinjanja navaja telefonski stik dne 23. 3. 2019 ob 19.12 uri, kot primer njegovega obvestila oziroma opozorila pa svoj klic predlagateljici dne 15. 2. 2019 ob 14.29 uri. Nasprotni udeleženec v pritožbi še navaja, da sta hčerki, potem, ko jima je dne 16. 7. 2021 na njima primeren način omenil spremembo telefonskih stikov, povedali, da ga bosta klicali na skrivaj in da se bosta pred tem skrili pod materino posteljo, ki je nekoliko višja in opravili klic. To so slišali še partnerka nasprotnega udeleženca K. K., sestra H. H. in svak G. G. Nasprotni udeleženec meni, da sta z navedenim hčerki pokazali čustveno stisko in žalost, da se bodo stiki bistveno omejili, sam pa jima je pojasnil, da ni potrebe po klicih na skrivaj, ampak naj svojo željo kadarkoli povesta mami-predlagateljici, ta pa naj jima klic omogoči. Izpostavlja še klic dne 21. 7. 2021 med 18. in 18.15 uro, ko naj bi se po njegovih pritožbenih navedbah ponovila praksa telefonskega stika v prisotnosti predlagateljice, ki je klic posredovala šele po petem zvonjenju kljub temu, da je doma in ne v službi, kar naj bi bilo sicer večkrat opredeljeno kot razlog za preusmeritev klicev. Ko je telefonski stik uspel, se je po pritožbenih navedbah nasprotnega udeleženca vanj pričela vmešavati predlagateljica, hčeri pa sta nato postali neodzivni in ga vse do pisanja pritožbe (23. 7. 2021) nista oziroma nista smeli poklicati niti enkrat. Dodaja še, da v času epidemije, ko je bilo gibanje po državi omejeno, nasprotni udeleženec pa je poskusil izvesti telefonski stik izven časovnega okvira, dogovorjenega s sodno poravnavo, predlagateljica ni omogočala nobenega stika z obrazložitvijo, da ne kliče ob pravem času, zato je hčeri lahko slišal zgolj v predvidenem časovnem oknu, ne pa tudi videl, cela dva meseca. V dokaz svojih pritožbenih navedb je nasprotni udeleženec priložil še zapisa CSD E. z dne 8. 5. 2019 in z dne 3. 7. 2019 in pojasnil, da je prvi razgovor potekal zaradi večkratnega onemogočanja stikov s strani predlagateljice, pri drugem razgovoru pa sta nasprotni udeleženec in njegova partnerka gospo V. seznanila s problematiko, tudi z željo predlagateljice omejiti telefonske stike zaradi njene službe. Ob koncu pritožbe pa nasprotni udeleženec opozarja še na zakonsko dolžnost, da mora starš opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike in si prizadevati za ustrezen odnos do stikov z drugim od staršev oziroma staršema, glede katere je bila predlagateljica tudi že seznanjena pred CSD E. dne 21. 2. 2019. Opozarja pa tudi na sodno prakso (sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1100/2020 z dne 13. 7. 2020), kjer je sodišče sklenilo, da je sodelovanje udeležencev pri izvajanju stikov ključnega pomena, pa tudi, da je potrebna vzajemna podpora njunim ravnanjem, uvid v otrokove potrebe in zmožnost prilagajanja okoliščinam, ki jih prinaša vsakodnevno življenje, česar se po mnenju nasprotnega udeleženca predlagateljica ne drži.

3Predlagateljica je odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca. V odgovoru se zavzema za njeno zavrnitev.

4Pritožba nasprotnega udeleženca ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in v zvezi s 6., 7., 42. in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6Po določilu 161. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ) izda sodišče za varstvo koristi otroka začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Kdaj je otrok ogrožen, je opredeljeno v 157. členu DZ. Gre za nujen ukrep regulacijske narave, s katerim se začasno uredi sporno razmerje pred meritorno odločbo. Da ne bi začasna odredba prejudicirala končne odločitve, je treba k njeni izdaji pristopiti restriktivno in jo izdati zgolj, ko se ugotovi dejanska ogroženost otrokovih koristi.

7Nasprotni udeleženec pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka ne uveljavlja konkretizirano, saj sploh ne navaja, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka in s katerimi ravnanji oziroma opustitvami naj bi sodišče prve stopnje sploh zagrešilo, zato se pritožbeno sodišče glede tega pritožbenega razloga ne more konkretneje opredeliti. V okviru tega pritožbenega razloga je zato izvedlo le uradni preizkus, ki pa absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere mora sodišče prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, ni pokazal.

8Za odločitev v tej nepravdni zadevi so pravno povsem nepomembne pritožbene navedbe, v katerih nasprotni udeleženec izpostavlja in opisuje neizvajanje osebnih stikov in nezmožnost dogovora s predlagateljico o izvajanju telefonskih stikov izven dogovorjenega časa v času, ko je bila zaradi novega koronavirusa v RS razglašena epidemija in omejeno gibanje, opisuje, kako in koliko časa so v preteklosti potekali s sodno poravnavo dogovorjeni telefonski klici, v katerih opisuje, s predlaganimi in priloženimi dokazi (npr. zapis razgovora CSD E. z dne 8. 5. 2019 in 3. 7. 2019, dopis CSD E. z dne 21. 2. 2019) pa tudi dokazuje, primere domnevnih kršitev s sodno poravnavo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. IV P 1/2017 z dne 27. 10. 2017 urejenih (določenih) telefonskih stikov nasprotnega udeleženca z mld. otrokoma, nastalih že pred začetkom tega nepravdnega postopka (npr. dne 23. 3. 2019 ob 19.12 uri), primere domnevnih kršitev novo urejenih telefonskih stikov po izdani začasni odredbi (dne 21. 7. 2021), neprimernost odziva predlagateljice na njegova obvestila o obstoju teh kršitev in njeno neprizadevnost za ustrezen odnos mld. otrok do stikov z nasprotnim udeležencem, saj ima nasprotni udeleženec za primere tovrstnih kršitev na voljo druga ustrezna pravna sredstva, ne more pa s sklicevanjem na kršitve s sodno poravnavo ali z začasno odredbo določenih (urejenih) telefonskih stikov vzbuditi dvoma v pravilnost tako določenih telefonskih stikov, saj so bili le-ti nasprotnemu udeležencu z začasno odredbo omejeni zaradi ugotovljene ogroženosti mld. otrok kot ukrep, izdan v postopku za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok.

9Za odločitev v tej pritožbeni zadevi tudi odziv mld. otrok dne 16. 7. 2021 na pojasnilo nasprotnega udeleženca glede spremembe telefonskih stikov ni pravno pomembna okoliščina, s katero bi lahko nasprotni udeleženec zbudil dvom v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj bo vpliv nove ureditve telefonskih stikov na zdravje in razvoj mld. otrok viden šele čez nekaj časa. Če se bo izkazalo to, na kar namiguje nasprotni udeleženec v pritožbi, da mld. hčerkama takšno zmanjšanje telefonskih stikov ni v največjo korist oziroma jima celo škoduje (povzroča stisko), se bo ta okoliščina lahko ustrezna upoštevala pri ureditvi telefonskih stikov v končni odločitvi sodišča prve stopnje v tej nepravdni zadevi, lahko pa, če bodo za to izpolnjeni pogoji, privede tudi do izdaje nove začasne odredbe, ali na predlog udeleženca postopka ali po uradni dolžnosti.

10Ker se z začasno odredbo, izdano z izpodbijanim sklepom, zaradi ugotovljene ogroženosti mld. A. in B. začasno urejajo le telefonski stiki med mld. otrokoma in nasprotnim udeležencem, ne posegajo oziroma ne urejajo pa stikov mld. otrok z drugimi osebami (npr. polsestre in polbrata mld. otrok, njunih dedka in babice, tete in njenega partnerja ter njunih otrok z mld. A. in B.), pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje nasprotni udeleženec ne more uspešno izpodbijati niti s sklicevanjem na domnevne omejitve in škodljive posledice, ki bi zaradi omejitve telefonskih stikov, ki jo določa začasna odredba v razmerju do nasprotnega udeleženca, lahko nastale tem drugim osebam.

11S pritožbenimi navedbami, ki so tudi sicer dokazno nepodprte, da njegovi stiki z mld. hčerkama običajno trajajo okoli 15 minut, včasih 20 minut ali pa do konca dorečenega časovnega okna 30 minut, če sta hčerki sami, v prisotnosti njune matere oziroma babice pa je klic običajno prekinjen takoj na začetku ali pa se sploh nihče ne oglasi, pa nasprotni udeleženec ne more izpodbiti dokazno podprtih dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje v točkah 8., 9. in 11. obrazložitve izpodbijanega sklepa, da ima nasprotni udeleženec težave pri vzpostavljanju telefonskega klica z deklicama, posebej z mld. A., da nerazumno vztraja pri telefonskih klicih, čeprav mu hčerki jasno sporočata, da se ne želita pogovarjati, da to kaže na to, da ne prepozna čustvene stiske otrok in svoje interese nekritično postavlja pred otrokove, da deklici z njim (očetom) nista zmožni vzdrževati vsakodnevnih telefonskih klicev v trajanju pol ure, da je izkustveno in življenjsko težko pričakovati, da bi lahko deklici te starosti (8 in 7 let) dnevno vztrajali pri tako dolgih telefonskih pogovorih, saj se vsebine za pogovor običajno hitro izčrpajo in zato postanejo pogovori monotoni in enostranski, da vsakodnevno siljenje deklic s telefonskimi pogovori, ko je očitno, da se ne želita pogovarjati, saj telefonsko linijo večkrat prekineta, vodi do še večjega odpora do telefonskih stikov, da se deklici očetu ne želita niti javiti na telefon, kar pomeni, da so ti stiki zanju stresni in ju psihično obremenjujejo.

12Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določil 157. in 161. člena DZ, sodišče prve stopnje tudi povsem pravilno zaključilo, da so v tem primeru izpolnjeni znaki ogroženosti mld. A. in B., saj telefonski stiki, ki so za otroka stresni in ga psihično obremenjujejo, vsaj s stopnjo verjetnosti (lahko) povzročajo škodo na duševnem zdravju ali in razvoju mld. otrok. Materialno pravno pravilen pa je posledično tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je izdaja začasne odredbe, s katero se telefonski stiki, določeni s sodno poravnavo, sklenjeno na Okrožnem sodišču na Ptuju, opr. št. IV P 1/2017 z dne 27. 10. 2017¹, omejujejo na način, da se zmanjšuje obseg in trajanje telefonskih stikov očeta z mld. otrokoma na dvakrat tedensko ob sredah in sobotah v času od 18.00 do 18.15, nujna in potrebna.

13Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in v zvezi z 42. in 100. členom ZNP-1).

14Niti predlagateljica niti nasprotni udeleženec stroškov pritožbenega postopka nista priglasila, zato je izrek o stroških pritožbenega postopka odpadel.

¹ S sodno poravnavo, sklenjeno na Okrožnem sodišču na Ptuju, opr. št. IV P 1/2017 z dne 27. 10. 2017, je bilo v točki III. med drugim določeno, da je tisti od staršev, pri katerem otroka ne spita, dolžan drugemu staršu omogočiti stike z otrokoma vsak večer v času od 19.00 do 19.30.