VSL Sodba IV Cp 1708/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sedaj glasi:

„I. Namesto preživnine, ki je bila določena za mld. A. A. po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani N 598/2006 z dne 14. 1. 2006, in namesto preživnine, ki je bila določena za mld. B. A. po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani N 73/2011 z dne 16. 5. 2011, se določi nova preživninska obveznost in sicer:

1. C. C., roj. ..., je dolžna za preživljanje mld. A. A., roj. ... 2006, plačati:

(i) preživnino v znesku 1.980,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec julij 2020 od 16. 7. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec avgust 2020 od 16. 8. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec september 2020 od 16. 9. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec oktober 2020 od 16. 10. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec november 2020 od 16. 11. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec december 2020 od 16. 12. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec januar 2021 od 16. 1. 2021 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec februar 2021 od 16. 2. 2021 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec marec 2021 od 16. 3. 2021 dalje do pravnomočnosti sodbe,

(ii) preživnino za vsak zapadli mesečni obrok od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do pravnomočnosti sodbe v višini 220,00 EUR, ki zapade v plačilo 15. dne tekočega meseca, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do pravnomočnosti sodbe,

vse v roku 15 dni od pravnomočnosti te sodbe, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter

(iii) preživnino za vsak zapadli mesečni obrok od pravnomočnosti sodbe dalje v višini 220,00 EUR, ki zapade v plačilo 15. dne tekočega meseca skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila,

(iv) celotno preživninsko obveznost, kot je določena pod točkami 1.(i), 1.(ii) in 1.(iii) mora tožena stranka plačati zakonitemu zastopniku mld. otroka D. A. na račun št. SI56 ...

II. C. C., roj. ..., je dolžna za preživljanje mld. B. A., roj. ... 2011, plačati:

(i) preživnino v znesku 1.855,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

- od zneska 200,00 EUR za preživnino za mesec julij 2020 od 16. 7. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 200,00 EUR za preživnino za mesec avgust 2020 od 16. 8. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 200,00 EUR za preživnino za mesec september 2020 od 16. 9. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 200,00 EUR za preživnino za mesec oktober 2020 od 16. 10. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 200,00 EUR za preživnino za mesec november 2020 od 16. 11. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 200,00 EUR za preživnino za mesec december 2020 od 16. 12. 2020 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 215,00 EUR za preživnino za mesec januar 2021 od 16. 1. 2021 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec februar 2021 od 16. 2. 2021 dalje do pravnomočnosti sodbe,

- od zneska 220,00 EUR za preživnino za mesec marec 2021 od 16. 3. 2021 dalje do pravnomočnosti sodbe,

(ii) preživnino za vsak zapadli mesečni obrok od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do pravnomočnosti sodbe v višini 220,00 EUR, ki zapade v plačilo 15. dne tekočega meseca, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do pravnomočnosti sodbe,

vse v roku 15 dni od pravnomočnosti te sodbe, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

(iii) preživnino za vsak zapadli mesečni obrok od pravnomočnosti sodbe dalje v višini 220,00 EUR, ki zapade v plačilo 15. dne tekočega meseca skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila,

(iv) celotno preživninsko obveznost, kot je določena pod točkami 2.(i), 2.(ii) in 2.(iii) mora tožena stranka plačati zakonitemu zastopniku mld. otroka D. A. na račun št. SI56 ...

3. Navedene zneske preživnine je tožena stranka dolžna plačevati do prve valorizacije preživnin, skladno s sklepom Vlade Republike Slovenije o valorizaciji preživnin, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi obvestil pristojnega Centra za socialno delo.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Potek dosedanjega postopka

1Sodišče prve stopnje je z delno sodbo P 1955/2018-IV z dne 14. 8. 2020 mladoletna otroka pravdnih strank zaupalo v varstvo in vzgojo tožniku. Odločilo je še, da stiki med mld. B. A. in toženko potekajo vsako drugo soboto v mesecu od 10.00, ko tožnik pripelje otroka k toženki na njen dom, do 19.00, ko tožnik otroka prevzame pri toženki na domu, ter vsak torek od 15.00, ko tožnik pripelje otroka k toženki na njen dom, do 19.00, ko tožnik otroka prevzame pri toženki na njenem domu. V času šolskih počitnic se k tem stikom doda še dodatni dan in sicer prvi dan šolskih počitnic od 10.00, ko tožnik pripelje otroka k toženki na njen dom, do 19.00, ko tožnik otrok prevzame pri toženki na njenem domu. Stiki med mld. A. A. in toženko potekajo vsako zadnjo soboto v mesecu od 10.00 ure, ko tožnik otroka pripelje k toženki na njen dom, do 19.00 ure, ko tožnik otroka prevzame pri toženki na domu in vsak torek od 15.00, ko tožnik otroka pripelje k toženki na njen dom, do 19.00, ko tožnik otroka prevzame pri toženki na domu. V času šolskih počitnic se k tem stikom doda še en dodaten dan in sicer prvi dan šolskih počitnic od 10.00, kot tožnik otroka pripelje k toženki na njen dom, do 19.00 ure, ko tožnik otroka prevzame pri toženki na domu. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo IV Cp 2013/2020 z dne 7. 12. 2020 pritožbo toženke zoper delno sodbo zavrnilo in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje.

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se namesto preživnine, ki je bila določena za mld. A. A. po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani N 598/2006 z dne 14. 1. 2006, in namesto preživnine, ki je bila določena za mld. B. A. po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Ljubljani N 73/2011 z dne 16. 5. 2011, določi nova preživninska obveznost in sicer tako, da je toženka dolžna plačati za preživljanje mld. A. A. mesečno preživnino in sicer od julija 2020 do decembra 2020 250,00 EUR, za mesec januar 2021 255,00 EUR in od meseca februarja 2021 do marca 2021 260,00 EUR, skupaj 2.275,00 EUR, po izdaji te sodbe pa je toženka dolžna plačevati mesečno preživnino v višini 260,00 EUR. Za mld. B. A. je toženka od meseca julija 2020 do decembra 2020 dolžna plačevati mesečno preživnino v višini 200,00 EUR, za mesec januar 2021 215,00 EUR, od februarja 2021 do marca 2021 230,00 EUR, skupaj 1.875,00 EUR, od izdaje sodbe sodišča prve stopnje pa je toženka dolžna plačevati mesečno preživnino za mld. B. A. v višini 230,00 EUR. Sodišče prve stopnje je toženki še naložilo, da plača zakonske zamudne obresti tako za neplačane zapadle preživninske obroke, kakor tudi za bodoče preživninske obroke, če toženka ne bo redno izpolnjevala preživninske obveznosti.¹

Povzetek pritožbenih navedb

3Toženka navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da se določi nižja preživnina, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, ki je štelo v tožbi zapisane trditve glede potreb otrok in stroškov, da so bili s strani toženke priznani, ker jim ni ugovarjala. Toženka je tem stroškom obrazloženo ugovarjala v vlogi iz februarja 2021. Iz te vloge izhaja, da ne ugovarja le zvišanju preživninskega zahtevka, temveč postavljenemu preživninskemu zahtevku v celoti. To izhaja iz navedb, da pozna preživninske izdatke za otroka in da se v zadnjih letih njune preživninske potrebe niso spremenile. Določno je tudi navedla mesečne potrebe otrok.

5Sodišče bi moralo odločitev za prvo upoštevano obdobje med julijem 2020 in januarjem 2021 obrazložiti na enak način, kot je to storilo za čas od januarja 2021 dalje. Sodba zato v tem delu nima razlogov.

6Sodišče se v obrazložitvi sodbe pogosto sklicuje na navedbe toženke, ki jih je dala v zvezi s preživnino v okviru podanega zahtevka iz nasprotne tožbe, le ko to okvirno ustreza razlogom, ki jih podaja sodišče v obrazložitvi sodbe. Toženka tožbenega zahtevka iz nasprotne tožbe, ki ga je vložila zoper tožnika v zvezi z njegovo preživninsko obveznostjo do otrok, ni opredelila na način, ki bi odražal dejanske stroške preživljanja otrok, temveč zgolj kot možen načina preživljanja.

7Sodišče je A. A. neutemeljeno priznalo mesečni znesek 100,00 EUR za inštrukcije matematike in angleščine. Inštrukcije je priznalo za celo leto, kar tudi tožnik ni zahteval. Za čas dejanskega trajanja šolskega leta je zato primeren znesek 83,30 EUR. A. A. se bo tudi vpisala v Srednjo ... šolo, kjer ni poudarek na omenjenih predmetih, zato inštrukcije ne bodo več potrebne.

8Glede stroškov za obleko in obutev se je sodišče le sklicevalo na izračun stroškov preživljanja otrok, kot ga je dala toženka, ki pa je navedla te stroške v nižjem znesku.

9Podobno velja tudi za priznane stroške za higieno. V ta namen so prisojeni mesečni stroški v višini 40,00 EUR od prvotno zahtevanih 20,00 EUR. Tožnik je ta znesek zvišal na 46,00 EUR, sodišče pa je štelo znesek 40,00 EUR ustrezen le zato, ker sta takšne stroške navajali obe pravdni stranki.

10Strošek za prehrano je previsoko vrednoten, ker sodišče ni upoštevalo, da ima A. A. med tednom prehrano na razpolago v šoli.

11Glede priznanja mesečnih stroškov bivanja v višini 60,00 EUR se je sodišče oprlo le na izpovedbo tožnika, zanemarilo pa je omeniti, ali tudi razpoložljiva dokumentacija daje oporo za tako odločitev.

12A. A. se že pred marcem 2020 ni udeleževala taborniških in plesnih aktivnosti, zato je sodišče zmotno upoštevalo ta strošek v višini 100,00 EUR. Toženka je ta strošek ovrednotila v znesku 36,70 EUR, ki ga je sodišče prezrlo. Po prenehanju epidemičnega stanja je težko verjeti, da bo A. A. nadaljevala z navedenimi aktivnostmi, zaradi višje starosti in temu pogojenim spremembam njenih potreb. Nabava novega računalnika in športno prostočasnih pripomočkov ne bo potrebna, ker s temi pripomočki A. A. že razpolaga. A. A. skoraj da ne smuča. Njena rast je praktično zaključena, enako velja za obutev, ki se je ustalila pri številki 41, računati je verjetno le na manjši prirast pri teži, zaradi zaobljene postave, zato je določen znesek v višini 60,00 EUR mesečno previsok. Sodišče je tudi previsoko ocenilo znesek za razvedrilo v višini 40,00 EUR. Enako je tudi nepravilno ovrednotilo 40,00 EUR za strošek za javni mestni prevoz do šole in mobilni telefon.

13Previsoko so bili priznani stroški za oblačila in obutev za B. A. Sodišče je zopet v podkrepitev svoje odločitve navajalo stroške, ki jih je navedla toženka. Spregledalo pa je navedbe iz njene vloge iz februarja 2021. Zmotno je tolmačilo B. A. potrebe po oblačilih, s tem, da B. A. dobi oblačila tudi od tožnikove sestre F., toženke in občasno še od bližnjih znanih oseb, zato je potrebna le dopolnitev oziroma dokup garderobe.

14Pretiran je tudi znesek za higieno, saj obisk frizerja štirikrat letno znaša mesečno manj kot 5,00 EUR, s tem, da B. A. pogosto striže toženka, za ostale potrebe povezane s higieno pa strošek ne more biti 30,00 EUR mesečno.

15Tudi za B. A. so priznani previsoki stroški za prehrano v višini 120,00 EUR in bivalni stroški iz enakih razlogov, kot so bili navedeni v zvezi s priznanjem teh stroškov A. A.

16B. A. se predvidoma po izboljšanju epidemiološkega stanja zaradi spremembe prioritet ne bo več ukvarjal z vsemi dejavnostmi, ki pa niso bile pravilno ovrednotene v znesku 98,00 EUR mesečno. B. A. se bo morda ukvarjal s kakšno drugo dejavnostjo. Za udeležbo na raznih razvedrilnih aktivnostih zadošča znesek 20,00 EUR mesečno. Previsoko so ovrednoteni tudi stroški v višini 80,00 EUR za kritje nakupa športnih in rekreativnih ter drugih potrebščin, predvsem računalnika.

17Sodišče je prenizko vrednotilo prihodke tožnika. Tožnik prejema otroški dodatek v višini 100,00 EUR. Dodatno dela pri znancu. Pridobiva tudi prihodke, ker oddaja stanovanja na M. 2, v L. Stanovanje oddaja skupnemu znancu pravdnih strank, nepremičnina pa je zemljiškoknjižno v solasti sestre in tožnika, čeprav je leta 2009 tožnik odkupil njen delež, k čemur je pomembno prispevala toženka. Tožnik ima v lasti še stanovanje v L. na V., v katerem prebiva njegov oče. Iz dokumentacije izhaja, da ima tožnik posojilo v višini 315,00 EUR mesečno, ki pa ni bilo najeto za plačilo stroškov tega postopka, kot je zatrjeval, ker je bil septembra 2018 poplačan 40 obrok od 180 obrokov.

18Sodišče je zmotno ugotovilo, da toženka ni izkazala, da ima stroške s plačilom leasinga za avtomobil. Bančni izpisek potrjuje, da iz tega naslova plačuje 173,00 EUR.

19Zmotne so ugotovitve sodišča glede obstoja najemne pogodbe. Toženka se je marca 2019 skupaj z B. A. v dogovoru s svojo mamo začasno zatekla v njeno hišo. Toženka se je že nekaj mesecev pred dejansko selitvijo na P. dogovorila za garsonjero, ki naj bi jo uporabljala skupaj z B. A. Ker se je B. A. od toženke preselil k tožniku, je njegov odhod pospešil selitev toženke, čeprav so v hiši, v kateri živi njen znanec, ki je njen najemodajalec, še potekala obsežna gradbenobnovitvena dela. Toženka je tam začasno brezplačno bivala v sobici do sredine novembra 2020, ko so bila gradbena obnovitvena dela končana, in je toženka na tem naslovu prijavila začasno prebivališče. Sodišče zmotno ugotavlja, da toženka v garsonjeri biva brezplačno, ker je bila pogodba sklenjena sredi novembra, prvo plačilo najemnine pa je bilo dogovorjeno dva meseca kasneje. Sodišče ne pojasni, zakaj bi bilo to nelogično. Sodišče je toženki v slabo štelo, da je pogodbo sklenila z najemodajalcem, ki ni njej povsem neznana oseba, in da je bila že v preteklosti soudeležena v neresničnem prikazovanju dejanskih okoliščin. Fiktivnost najemne pogodbe sodišče očita toženki tudi iz razloga, ker naj bi začetek plačevanja najemnine časovno sovpadal s prejemom sodbe višjega sodišča, ki je potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje, spregleda pa, da je toženka odločbo prejela dva meseca po sklenitvi najemne pogodbe. Za sodišče na element nepristnosti kaže dejstvo, da je toženka šele v zadnji vlogi februarja 2021, torej po preselitvi na P., omenila, da bi tožnik otroka pripeljal na ta naslov, ne upošteva pa, da je toženka v neformalnih stikih med strankama večkrat omenila tožniku, da je otroka odpeljala na P. Od avgusta dalje je toženka v N. tožnika večkrat pričakala pred hišo ob avtomobilu in ko je tožnik pripeljal B. A., se je takoj odpeljala z njim na P.

20Sodišče ni upoštevalo, da toženka nima partnerja, da nima nepremičnine kot tožnik, in da so bistvene razlike v prihodkih pravdnih strank.

Odgovor na pritožbo

21Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

O utemeljenosti pritožbe

22Pritožba je delno utemeljena.

Glede uporabe materialnega prava

23Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve sodbe povezalo materialnopravne določbe, zato se pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, na te določbe sklicuje.

Glede procesnih kršitev

24Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

25Sodišče prve stopnje je od julija 2020 do 15. 1. 2021² določilo nižjo preživninsko obveznost toženki, kot za čas po 15. 1. 2021.³ V obrazložitvi sodbe je pojasnilo,⁴ da je tožnik opredeljeno navedel posamezne mesečne potrebe otrok za prvo obdobje, da toženka ni obrazloženo nasprotovala tem trditvam tožnika, da ni podala lastnih trditev o potrebah otrok, da je zato na podlagi 214. člena ZPP štelo, da jih toženka priznava, da je toženka sama⁵ brez obrazložitve na poziv sodišča z dne 21. 11. 2018 predložila lastne izračune stroškov,⁶ da sodišče tega „izračuna“ ni štelo kot del njene trditvene podlage, ga pa je upoštevalo po uradni dolžnosti, da so „izračuni“ zelo primerljivi z izračuni tožnika, da je toženka na naroku 8. 1. 2019 na izrecno vprašanje, ali so preživninski izdatki, ki jih je navedel tožnik, tudi dejanski stroški preživljanja otrok, odgovorila, da so nekako realni, da je toženka v vlogi iz februarja 2021 navedla, da „so ji dobro znane v zadnjih letih nespremenjene potrebe otrok“, in da se je toženka v tej vlogi opredelila le glede potreb otrok za drugo obdobje.

26Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je toženka v omenjeni vlogi opredelila do preživninskih potreb otrok za obe obdobji. Določno se je opredelila do vseh posameznih preživninskih potreb otrok, kot jih je navedel tožnik, in tudi pojasnila razloge, zaradi katerih jih ne sprejema.

27Te navedbe toženke tudi niso bile prepozne (zaradi prekluzije – glej 286. člen ZPP). Najprej iz razloga, ker se je z izdajo delne sodbe, s katero je bilo pravnomočno odločeno, da se otroka dodelita tožniku v varstvo in vzgojo, določeni pa so bili tudi stiki toženke z otrokoma (tožnikovemu tožbenemu zahtevku je bilo ugodeno, identičen zahtevek toženke iz nasprotne tožbe pa je bil zavrnjen), zgodil „preobrat“ v postopku⁷ oziroma se je vzpostavila procesna situacija, ko je sodišče prve stopnje šele začelo osredotočeno voditi postopek v zvezi z ugotavljanjem preživninskih potreb otrok in glede preživninske obveznosti toženke. Iz teh razlogov se reševanje spora tudi ne bi zavleklo, če bi sodišče prve stopnje upoštevalo te navedbe toženke (glej tretji odstavek 286. člena ZPP).

28Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da „izračun“ toženke, kot ga je poimenovalo sodišče prve stopnje, ne predstavlja del toženkine trditvene podlage. Prav nasprotno. V „izračunu“ je toženka opredeljeno navedla preživninske izdatke, ki jih je vrednostno tudi opredelila.

29Toženka je v pritožbi in pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da so za obdobje od julija 2020 dalje preživninske potrebe otrok in materialne zmožnosti pravdnih strank nespremenjene. Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da se je toženka pred sodiščem prve stopnje in v pritožbi opredelila glede vseh preživninskih potreb otrok in glede pridobitnih zmožnosti pravdnih strank za obe obdobji, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje določilo njeno preživninsko obveznost. Ta dejstva dopuščajo pritožbenemu sodišču, da oceni pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede določitve preživninske obveznosti toženke tudi za prvo obdobje, čeprav je obrazložitev sodišča prve stopnje v tem delu pomanjkljiva, kar utemeljeno izpostavlja pritožba.

30Pri odločanju, kakšno naj bo procesno postopanje pritožbenega sodišča v zvezi s presojo (ne)utemeljenosti pritožbe, je pritožbeno sodišče upoštevalo, da imajo še posebej pri odločanju o preživninski obveznosti staršev izkustvena pravila, ob upoštevanju konkretnih okoliščin, pomembno težo, ko se presoja pravilnost logično racionalne strukture spoznanja o (ne)dokazanosti pomembnih dejstev, ki so jih navajale pravdne stranke. Pritožbeno sodišče je torej tudi s stališča splošnih pravil izkušenj presojalo, ali je sprejemljivo sklepanje sodišča prve stopnje o obstoju odločilnih dejstev glede določitve preživninske obveznosti za prvo in drugo obdobje.

31Toženka je glede na pojasnjeno opredeljeno nasprotovala preživninskim izdatkom za prvo obdobje, kot jih je navedel tožnik. Pri dokazni oceni je pritožbeno sodišče upoštevalo vse navedbe toženke, tudi tiste, ki jih je dala pred vložitvijo vloge iz februarja 2021, vendar v kontekstu, da sta pravdni stranki s tožbo in nasprotno tožbo zahtevali, da se jima otroka dodelita v varstvo in vzgojo ter da je toženka propadla z nasprotno tožbo, zato je tudi znotraj tega okvira presojalo spremenjene trditve toženke, ki jih je dala v tej vlogi. To pa ne pomeni, da so brez dokazne vrednosti njene trditve o preživninskih izdatkih, ki jih je dala pred izdajo delne sodbe oziroma pred vložitvijo vloge iz februarja 2021.

Opredelitev pritožbenega sodišča glede ostalih pritožbenih navedb

32Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obseg potreb mladoletnih otrok, ki pa jih je ocenilo previsoko, ker ni pravilno upoštevalo materialnih in pridobitnih zmožnosti pravdnih strank.

33Pritožba neutemeljeno navaja, da stroški za inštrukcije niso (bili) potrebni in da ne bodo potrebni v bodoče, ko se bo A. A. vpisala v Srednjo ... šolo. V postopku je bilo dokazano, da ima A. A. inštrukcije že nekaj let, kar izhaja tudi iz popisa preživninskih izdatkov za otroka, ki ga je sestavila toženka.⁸ Te izdatke sta potrdili tudi pravdni stranki na zaslišanju. Če A. A. teh inštrukcij v srednji šoli ne bo več potrebovala, bo to spremenjena okoliščina, na podlagi katere se bo lahko znižala preživninska obveznost toženke. Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da gre za izdatke, ki trajajo le med šolskih letom, kar je navajal tudi tožnik,⁹ zato je ta mesečni strošek 85,00 EUR.

34Glede na materialne sposobnosti pravdnih strank (predvsem toženke), so bili A. A. priznani previsoki stroški za obleko in obutev. Primeren mesečni izdatek je 50,00 EUR. Iz enakih razlogov je bil znižan mesečni izdatek za higieno, frizerja in za zdravila, ki ga pritožbeno sodišče ocenjuje v višini 30,00 EUR.

35Mesečni stroški za prehrano so določeni v primerni višini, čeprav ima A. A. prehrano tudi v šoli. Treba je še upoštevati, da ima toženka z A. A. zelo majhen obseg stikov, kar je še dodaten razlog, da je sodišče prve stopnje priznalo primerne mesečne stroške za prehrano. Nenazadnje je toženka v „izračunu“ navedla bistveno višje stroške za prehrano, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje.

36Pritožba utemeljeno izpostavlja, da mesečni izdatek v višini 175,00 EUR za razvedrilo, prosti čas, športne aktivnosti, rekvizite, računalnik, praznovanja rojstnih dnevov, darila, razvedrila (Atlantis, Woop Park, itd.)¹⁰ bistveno presega finančne zmožnosti pravdnih strank. Navedeni mesečni strošek je bil ocenjen nerealno, s tem, da je A. A. določene aktivnosti (taborniki, plesni tečaj) opustila, že ima računalnik in številne športne rekvizite. Nobenega dvoma ni, da bo A. A. potrebovala tudi novo športno opremo in športna oblačila ter po nekaj letih tudi nov računalnik, da ima stroške za razvedrilo (obiskovanje zabaviščnih parkov, darila za rojstne dneve, itd.), pa vendar ta mesečni strošek, glede na materialne zmožnosti pravdnih strank ne more presegati 95,00 EUR.

37Sodišče prve stopnje je bivalne stroške, ki odpadejo na (oba) otroka ocenilo v višini 60,00 EUR. Upoštevalo je število oseb, ki bivajo v hiši, ocena teh stroškov pa je izkustveno primerna in primerljiva ter zato pravilna tudi glede na splošno znana dejstva. Pritožba pavšalno zatrjuje, da se sodišče ni „opredelilo do razpoložljive dokumentacije.“ Te pritožbene navedbe so presplošne, da bi terjale konkretnejši odgovor.

38Sodišče prve stopnje je B. A. za obleko in obutev priznalo znatno nižje stroške, kot jih je priznalo A. A. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča so ti izdatki za B. A. določeni v primerni višini, tudi če se upošteva, da B. A. prejema obleko in obutev od sestre in drugih sorodnikov ter od toženke.

39Sodišče je previsoko ocenilo stroške za higieno, frizerja in zdravila za B. A. v višini 35,00 EUR, zato je pritožbeno sodišče te stroške znižalo na znesek 25,00 EUR. Upoštevalo je splošno znana dejstva in premoženjske zmožnosti staršev ter nenazadnje dejstvo, da so bili A. A. za to postavko priznani izdatki v višini 30,00 EUR.

40Neutemeljeno pritožba izpodbija stroške prehrane v višini 120,00 EUR. Toženka je zatrjevala bistveno višje stroške (150,00 EUR). Treba je še upoštevati, da ima toženka tudi z B. A. zelo majhen obseg stikov, kar še dodaten razlog, da je sodišče prve stopnje priznalo primerne mesečne stroške za prehrano. B. A. se ukvarja tudi s športom, kar pomeni, da so s tem povezani višji stroški prehrane.

41Glede stroškov povezanih s prostim časom, razvedrilom, urbano, športnimi rekviziti, itd. je sodišče pravilno upoštevalo, da B. A. še nima svojega računalnika, da se ukvarja s košarko, s plesom, s plezanjem, da so s tem povezani stroški, hkrati pa nastajajo dodatni stroški z razvedrilom ter nakupom športnih rekvizitov in športne opreme.¹¹ Pri B. A. so izkazani višji stroški kot pri A. A., treba je tudi upoštevati, da B. A. ne potrebuje inštrukcij, pa vendar navedeni stroški glede na materialne zmožnosti pravdnih strank ne morejo presegati zneska 160,00 EUR.

42Po uveljavljeni sodni praksi¹² otroškega dodatka ni mogoče upoštevati pri določitvi preživninske obveznosti staršev. Gre za dodatna denarna sredstva, ki so namenjena otrokom zaradi zvišanja njihovega standarda.¹³

43Kreditne obveznosti nimajo prednosti pred preživninsko obveznostjo, kar velja za obe pravdni stranki.

44Glede plačila obveznosti toženke iz leasing pogodbe za avtomobil, pritožbeno sodišče sledi razlogom sodišča prve stopnje in še pojasnjuje, da višina mesečnega obroka leasinga, kot ga plačuje toženka, znatno presega njene finančne sposobnosti, in da vse prevoze na stike in iz stikov opravi tožnik.

45Najemnina kot je določena v najemni pogodbi bistveno presega finančne sposobnosti toženke, zato že iz tega razloga ta strošek ni v skladu z materialnimi zmožnostmi toženke, posebej še iz razloga, ker se je toženka, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pred sodiščem predstavljala kot socialno šibkejša oseba, ki ne zmore plačevati mesečne preživnine za posameznega otroka višje od 100,00 EUR. Tudi številne druge okoliščine kažejo, da gre za fiktivno pogodbo, ki je namenjena za potrebe tega postopka. Toženka trdi, da se je preselila zaradi slabih bivalnih pogojev, sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da bi se od toženke pričakovalo, da bi se iz tega razloga preselila v najemniško stanovanje, ko je pri njej še živel B. A. Najemodajalec je dober znanec toženke, toženka je v preteklosti že sklepala fiktivne posle, kronologija dogodkov - sklenitev najemne pogodbe in zapadlost plačila najemnine, čas izdaje delne sodbe, vsa ta dejstva potrjujejo trditve tožnika in ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pogodba fiktivna. Nasprotne pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne sprejema.

46Sodišče prve stopnje je upoštevalo,¹⁴ da ima tožnik višje dohodke od toženke, da z dodatnim delom za vikend lahko zasluži 50,00 EUR, da je (so)lastnik dveh stanovanj. Nobenega dvoma pa ni, da bi tožnik z oddajo stanovanja, v katerem ne biva njegov oče, lahko pridobival dodatne dohodke.

47Porazdelitev preživninskega bremena, kot ga je določilo sodišče prve stopnje,¹⁵ je pravilna, ker upošteva materialne zmožnosti pravdnih strank, hkrati pa tudi, da je breme varstva in vzgoje otrok praktično v celoti na strani tožnika, na katerem je tudi prenesena celotna obveznost prevozov, ki so povezani s stiki toženke z otrokoma.

48Tudi če se upoštevajo bivalni stroški toženke in najemnina za stanovanje, ki bi ustrezala njenim finančnim sposobnostim, ter drugi stroški (za prehrano, obleko in obutev, kozmetiko, razvedrilo), se izkaže, da bo toženka lahko plačevala preživnino, kot jo je določilo pritožbeno sodišče, ne da bi bilo s tem ogroženo njeno preživljanje, hkrati pa je preživninska obveznost ustrezno porazdeljena med pravdni stranki glede na njune materialne zmožnosti in glede na njun prispevek k varstvu in vzgoji otrok.

Sklepno o preživninskih potrebah otrok in preživninski obveznosti toženke

49Za A. A. so bili priznani naslednji preživninski izdatki: za šolo 100,00 EUR, za šolske potrebščine 10,00 EUR, za inštrukcije 85,00 EUR, za obleko in obutev 50,00 EUR, za higieno, frizer, zdravila 30,00 EUR, za prehrano 100,00 EUR, za bivanje 60,00 EUR, za prosti čas, razvedrilo, urbana, športni rekviziti in drugo opremo 95,00 EUR, za letovanja, šolske ekskurzije, žepnino 20,00 EUR, skupaj 550,00 EUR. Glede na porazdelitev preživninskega bremena med pravdnima strankama, je toženka dolžna plačevati za A. A. mesečno preživnino v višini 220,00 EUR.

50Preživninska obveznost toženke do B. A. za obdobje od julija 2020 do januarja 2020 je 200,00 EUR oziroma 215,00 EUR, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, od februarja 2021 dalje pa je 220,00 EUR. Za B. A. so bili priznani preživninski izdatki: za šolo 120,00 EUR, za šolske potrebščine 10,00 EUR, za obleko in obutev 35,00 EUR, za higieno, frizer, zdravila 25,00 EUR, za prehrano 120,00 EUR, za bivalne stroške 60,00 EUR, za prosti čas, razvedrilo, športne aktivnosti, športno opremo 160,00 EUR, za letovanja, šolske ekskurzije, žepnino 20,00 EUR, skupaj 550,00 EUR. Glede na porazdelitev preživninskega bremena med pravdnima stranka je toženka dolžna plačevati mesečno preživnino za B. A. v višini 220,00 EUR.

51Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da je tožnik v tožbi za obdobje do januarja 2021 pri A. A. navajal nižje mesečne stroške za inštrukcije in higieno, kot so zgoraj opredeljeno navedeni, kar pa ne vpliva na določeno preživninsko obveznost toženke, ker je tožnik zahteval višjo preživnino, kot jo je določilo pritožbeno sodišče, s tem, da je pritožbeno sodišče za to obdobje priznalo A. A. za razvedrilo in športne aktivnosti višje mesečne izdatke.

52Enako je postopalo pri določitvi preživnine pri B. A. (glede stroškov za prehrano in higieno), s tem, da pritožbeno sodišče ni posegalo v preživninsko obveznost toženke za obdobje do januar 2021, kot jo je toženki naložilo sodišče prve stopnje (359. člen ZPP).

Odločitev pritožbenega sodišča

53Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo, kot izhaja iz izreka sodbe, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

O stroških pritožbenega postopka

54V družinskih sporih se o stroških postopka odloča po prostem preudarku. Toženka je s pritožbo deloma uspela, ker je bil postopek voden v korist otrok, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka pravdna stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Sodišču prve stopnje je v 1. iii in 2. iii tč. zapisalo, da je prisodilo „zamudne obresti“. Ker iz obrazložitve sodbe (26. točka) izhaja, da je sodišče prve stopnje priznalo zakonske zamudne obresti, enake obresti pa je sodišče prve stopnje priznalo za preživnino, ki je določena v 1. (i) in 2. (i) izreka sodbe, je očitno, da gre za pisno napako.
² V nadaljevanju prvo obdobje.
³ V nadaljevanju drugo obdobje.
⁴ Podrobneje glej 12., 13. in 14. tč.
⁵ Ne po pooblaščencu, ki jo je zastopal.
⁶ Priloga B11.
⁷ Smiselno primerjaj - Aleš Galič: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, letnik 2006, 7.tč. str. 600-601.
⁸ Toženka je zatrjevala, da so mesečni stroški za inštrukcije 90,00 EUR (priloga B11).
⁹ Glej l. št. 636.
¹⁰ Podrobneje glej 12. - 13. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
¹¹ Podrobneje glej 14.-15. str. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
¹² Glej npr. VSL IV Cp 472/2018.
¹³ Višji obseg izdatkov za prosti čas in za druge stroške, ki jih pritožbeno sodišče ni priznalo, kot je to zahteval tožnik, se bodo krili iz otroškega dodatka, ker materialne zmožnosti pravdnih strank ne omogočajo kritje vseh potreb otrok.
¹⁴ Glej 19. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
¹⁵ 40:60 – podrobneje glej 22. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.