VSRS Sklep I R 137/2021

Predlog se zavrne.

1Tožeča stranka v pravdi zahteva od tožene stranke plačilo uporabnine, ker naj bi ta uporabljala večji del stavbe, ki je v solastnini pravdnih strank, kot ustreza njenemu solastniškemu deležu. V vlogi z dne 16. 8. 2021 je predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno pritožbeno kot tudi prvostopno sodišče na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), tako. Poudarja, da med pravdnima strankama ter pričama A. A. in B. B. pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani poteka več sodnih postopkov, katere posamično opisuje. Vsi postopki med strankami izvirajo iz pooblastilnega razmerja med solastnikoma tožeče stranke D. D. in E. E. ter njuno materjo A. A. na eni strani ter B. B. kot njihovo odvetnico na drugi strani. Obstajajo tehtni razlogi, da v postopkih zoper odvetnico ter C. C. odloča drugo krajevno pristojno sodišče. Odvetnica je namreč že desetletja najbolj aktivna na obeh sodiščih v Ljubljani, poleg tega je bila dolgo časa zelo vidna v funkciji ... in je kot takšna javnosti dobro poznana. Zato sodišče tudi C. C. kot toženo stranko, njenega sina, obravnava priviligirano. Treba je, upoštevaje vse postopke, ki tečejo med strankami na dveh sodiščih, od leta 2013 dalje, pogledati z vidika objektivne nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje stranke v odločanje sodišča, obenem pa ohranil ter okrepil videz nepristranskosti sodišča, ki je prav tako pomemben in bistven za obstoj pravne države. V postopku II P 1029/2019-2, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, se je prav zaradi osebnega poznanstva z odvetnico iz postopka izločila sodnica F. F.. Vse sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki so vse obravnavale vsaj po eno zadevo, osebno poznajo odvetnico, vendar pa se iz postopkov ne izločajo ter izločitvam nasprotujejo. Zato je izkazana okuženost in obremenjenost z dosedanjimi informacijami o pomembnih dejstvih, ki so si jih stranke izmenjale v dosedanjih postopkih. V postopku II P 1029/2019, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, je tožeča stranka zahtevala izločitev sodnice G. G., ki je med glavno obravnavo spraševala C. C. o njegovem očetu in izpostavila, da jih osebno zelo dobro pozna, vendar se kljub temu ni hotela izločiti iz postopka, pa čeprav je sodna odločba, ki jo je izdala dne 27. 5. 2021, napisana na način, ki pri tožeči stranki vzbuja resen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Tudi v tem sodnem postopku je s pritožbo že izpodbijana sodba sodišča prve stopnje oprta izključno na izpoved C. C., drugih ključnih dokazov pa sodišče ni izvedlo. Okoliščino, da v tej pravdni zadevi odloča Okrožno sodišče v Ljubljani, o pritožbah pa Višje sodišče v Ljubljani, je v nasprotju z interesi strank in sodišča. Sodišče v sklepu V Pg 601/2020-20 z dne 27. 5. 2021 svoje odločitve o zavrženju tožbe tudi ni obrazložilo, in razlogov ni povezalo z dejstvi in dokazi.

2Tožena stranka je odgovorila na predlog za prenos krajevne pristojnosti. Poudarja, da neuspeh stranke v sodnem postopku ne more biti pokazatelj pristranskosti sodišča. Tožnica bi morala razloge za neuspeh v več postopkih iskati izključno pri sebi, namesto da krivdo za svoje neuspehe vali bodisi na toženo stranko bodisi na sodišče. Zoper toženo stranko oziroma člane njene družine od leta 2013 dalje vlaga tožbe, v vsakem postopku pa znova podaja iste dejanske navedbe oziroma obtožbe o protipravnosti ravnanja odvetnice B. B. Sodišča so se v sodbah obširno, argumentirano in podrobno opredelila do vseh tožničinih navedb in ugovorov. Tožnica je zoper odvetnico vložila kazensko ovadbo tako v Republiki Sloveniji kot v Republiki Avstriji, vendar sta bili obe kazenski ovadbi zavrnjeni. Tudi s prijavo na Odvetniško zbornico Slovenije ni bila uspešna. V nadaljevanju povzema izide posamičnih že v tožničinem predlogu nanizanih pravdnih postopkov ter kazenskega postopka zoper odvetnico. Predlaga vpogled v spise. Predlog za izločitev sodnice G. G.je bil zavrnjen. Poudarja, da bi morala tožnica izkazati obstoj drugih tehtnih razlogov, v skladu z uveljavljeno sodno prakso pa so ti, ko je ena od pravdnih strank sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja na sodišču, ki odloča v sporu, v primeru sorodstvene zveze stranke s sodnikom, ki mu sicer zadeva ni dodeljena v reševanje, opravlja pa sodniško funkcijo na sodišču, ki odloča v sporu, sorodstvene zveze stranke z uslužbencem krajevno pristojnega sodišča ipd. Sklicuje se tudi na komentar določbe 67. člena ZPP, iz katerega izhaja, da drugi tehtni razlogi za prenos pristojnosti niso podani, če je npr. tožnik odvetnik, ki pogosto nastopa pred sodiščem, pri katerem je vložil tožbo, če je tožnik upokojeni sodnik višjega sodišča, ki naj bi v času opravljanja sodniške funkcije kot mentor prihajal v stik s sodniki okrožnega sodišča, pred katerim teče spor, če pride do izločitve sodnika, ki večinoma obravnava zadeve z določenega pravnega področja, na katerem ima drugi sodnik manj izkušenj, če je tožnik sodnik porotnik pri sodišču, pred katerim teče sodni postopek. Poudarja tudi, da je predlog za prenos krajevne pristojnosti podan šele po prejemu odločitve sodišča prve stopnje. Nestrinjanje tožnice z odločitvijo sodišča prve stopnje je samostojen pritožbeni razlog, ni pa temu namenjen institut delegacije krajevne pristojnosti.

3Predlog ni utemeljen.

4Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacij, delegacija pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard drugih tehtnih razlogov zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti ali v očeh strank v postopku vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.¹ Vrhovno sodišče pa ugotavlja, da tožeča stranka ne navaja nobenih zakonskih razlogov, ki bi lahko upravičevali prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.

5Če se strne bistvo razlogov iz predloga za prenos krajevne pristojnosti, gre za trditve tožeče stranke, da pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani poteka med istima strankama ter tudi odvetnico B. B. več postopkov, da sodišče neupravičeno naklonjeno odloča v korist odvetnice oziroma njenega sina, da zato tožeča stranka ni bila uspešna v postopkih, kjer je sodelovala odvetnica oziroma njen sin, pa tudi, da je že prišlo do predlogov za izločitev dveh sodnic v teh postopkih, od katerih je bil en predlog neuspešen, posebej pa je izpostavljena tudi okoliščina, da le ta pogosto nastopa kot odvetnica v sodnih postopkih pred tem sodiščem ter da je tudi članica ter funkcionarka ..., zaradi česar je znana sodnicam in sodnikom sodišč, ki sodijo v njeno korist.

6Več istovrstnih postopkov med istima strankama, kar ima lahko za posledico, da se v vseh teh postopkih večkrat ponavljajo ista dejstva ter predlagajo isti ali podobni dokazi, so za sodne spore okoliščine, ki na objektivni videz nepristranskosti ne morejo vplivati. Dejstvo, da so lahko na tej podlagi določenim sodnikom oziroma sodnicam, ki sodijo v več teh postopkih, določena dejstva že znana, je lahko zgolj prednost pri odločanju, kot pa utemeljen razlog za nezaupanje same stranke kot tudi širše javnosti v nepristranskost sodnega odločanja v takih postopkih.

7Tudi nezadovoljstvo ene od strank z izidi že končanih postopkov, ne predstavlja razloga za prenos stvarne pristojnosti na drugo sodišče. Strankam so na voljo redna in izredna pravna sredstva, s katerimi lahko izpodbijajo za njih neugodne sodne odločbe.²

8Da je odvetnik ali odvetnica, ki večkrat sodeluje kot pooblaščenec strank v sodnih postopkih, dobro poznan med sodniki določenega sodišča ali več njih, je za sodišča v državi pogosta in običajna okoliščina, ki ne more predstavljati razloga za prenos krajevne pristojnosti. Enako velja tudi za konkretno odvetnico z dolgoletnimi zastopanjem. Ta kot pooblaščenka niti ne sodeluje v predmetnem postopku, ko je tožen njen sin, in kjer je predlagan prenos krajevne pristojnosti. Med druge tehtne razloge za prenos krajevne pristojnosti ni mogoče uvrstiti celo primera, če je sam tožnik odvetnik, ki pogosto nastopa pred sodiščem, pri katerem je vložil tožbo³ ali je tožen. Še manj če, kot v tej pravdi, nastopa le kot priča. V zvezi s tem je neutemeljeno tudi sklicevanje tožeče stranke na poznavanje odvetnice v sodniških krogih in širši javnosti tudi kot članice funkcionarke ... Pri konkretni odvetnici gre nedvomno za javnosti znano osebo tudi zaradi njenega sodelovanja v ugledni športni mednarodni organizaciji, kot je ... Če bi sledili tožničini logiki, potem nobeno sodišče v Republiki Sloveniji ne bi moglo ohranjati videza nepristranskosti. Gre za objektivno in zunanjo okoliščino, ki nima nobene zveze z zaupanjem javnosti v sodstvo.

9Očitki pristranskosti odločanja posameznih sodnic v predlogu pa so lahko predmet procesnega inštituta izločitve sodnika.

10Navedeni razlogi torej ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno prvostopno in pritožbeno sodišče. Neutemeljen predlog za prenos pristojnosti je ob povedanem Vrhovno sodišče zavrnilo.

11Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Primerjaj npr. Sklepa VS RS I R 164/2020 z dne 11. 12. 2020 in I R 50/2021 z dne 19. 5. 2021.
² Primerjaj npr. Sklep VSRS I R 136/2020 z dne 25. 9. 2020 in tam cit. sodno prakso.
³ Komentar 67. člena ZPP, točka 12, str. 292, prva knjiga GV.