UPRS sodba I U 2120/2009

1.Tožba se zavrne.

2.Zahteva toženke za povračilo stroškov tega postopka se zavrne.

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila vlogo tožnice, vložene za sklop 1 (sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov) javnega razpisa izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanja prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (v nadaljevanju javni razpis). Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 63/09. Toženka kot razlog za zavrnitev vloge v obrazložitvi navaja, da ta ni skladna s ciljem javnega razpisa za sklop 1, ki je preprečiti zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. Tožnica je namreč v obrazcu S1 navedla, da se začeti razvojno investicijski projekt zaključuje dne 30. 10. 2009. Na podlagi tega datuma in navedb tožnice v rubriki „Predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009“ je ocenila, da že začeti razvojno investicijski projekt ni pred zaustavitvijo, ampak je dne 30. 10. 2009 tudi zaključen. Toženka še navaja, da je iz točke 4.2.1.3. javnega razpisa razvidno, da se sofinancirajo le tisti upravičeni stroški, ki so nastali med dnem 1. 7. 2008 in dnem 30. 10. 2009. Odsotnost financiranja teh stroškov bi zaustavilo nadaljevanje razvoja projekta, kar pomeni, da se mora ta nadaljevati tudi po obdobju upravičenosti stroškov.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je zaključek, da njen projekt ni bil pred zaustavitvijo zaradi posledic likvidnostnih težav, napačen. Poudarja, da v javnem razpisu nikjer ni bil naveden datum, do katerega se mora projekt zaključiti oz. ni bilo navedeno, da mora biti datum zaključka po datumu 30. 10. 2009. Navedeno je le, da morajo razvojno investicijski projekti do dne 15. 11. 2009 doseči enega izmed navedenih rezultatov – datum 30. 10. 2009 pa je zgodnejši kot datum 15. 11. 2009. Tako je v svoji vlogi zgolj navedla, kdaj bo projekt zaključen v primeru, če bo dobila sredstva na podlagi javnega razpisa, ta datum pa je bil v okviru datuma 15. 11. 2009. Meni, da je izpodbijani sklep v nasprotju sam s sabo, saj toženka na eni strani zaključuje, da ima tožnica težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica finančne krize, na drugi strani pa, da zgolj zato, ker je tožnica navedla predvideni datum zaključka projekta, njena vloga ni skladna s ciljem razpisa. Pri tem se toženka ni ukvarjala z vprašanjem, ali je bil projekt dne 30. 10. 2009 resnično zaključen. V tem delu sklep ni obrazložen. Nadalje opozarja, da bi morala toženka na podlagi določb javnega razpisa o vlogah odločiti v 60-dnevnem roku, ki je potekel dne 26. 10. 2009. Ker bi morali biti že tega dne znani rezultati, pomeni, da bi tožnica v primeru pozitivne odločitve še lahko zaključila svoj projekt. Tožnica je seznanjena z dejstvom, da so nekatere izmed družb kot datum zaključka projekta navedle november 2009, pa je bila njihova vloga pozitivno rešena (med drugim za družbo A. d.o.o., dostop do druge dokumentacije družb B. pa kljub prošnji ni bil omogočen). Neobrazložen pa je tudi zaključek, da je iz njene vloge razvidno, da bi lahko z lastnimi sredstvi in brez vloge države zaključila projekt. Tožnica zato predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo predlaga, da se tožba zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka. V njem med drugim navaja, da v primerih, ko je prijavitelj projekta v vlogi izkazal, da bo ta zaključen do dne 30. 10. 2009, ni mogoče govoriti o zasledovanju cilja razpisa, ki je v tem, da se prepreči zaustavljanje pričetih razvojno investicijskih projektov. Poudarja, da je na podlagi podatkov v vlogi (datuma zaključka projekta, stroškov, prikazanih v finančni konstrukciji stroškov do oddaje vloge in do dne 30. 10. 2009) ugotovila, da bi bila tožnica s pozitivnim sklepom deležna finančne pomoči v času, ko je projekt že zaključen. Prijaviteljica namreč v svoji vlogi ni izkazala izvajanja projekta tudi po zaključku obdobja financiranja, to je po datumu 30. 10. 2009. Datum 15. 11. 2009, do katerega so morali prijavitelji doseči enega izmed v razpisu navedenih rezultatov, ne prejudicira zaključka projekta. Če bi toženka vnaprej določila časovni okvir dokončanja projektov in ne le obdobja upravičenosti stroškov, bi v razpisu navedla, da se morajo ti zaključiti najkasneje do dne 30. 10. 2009. Poudarja še, da je za formalno popolno vlogo pomembno, da je bil priloženi obrazec (S1) v celoti izpolnjen, ne pa sama vsebina. V zvezi z navedenim obrazcem še navaja, da v njem ni navedeno, da je treba navesti datum zaključka projekta upoštevajoč predpostavko, da bi postal vlagatelj upravičenec do sredstev. Zato zavrača tožbeno trditev, da je bil zaključek projekta dne 30. 10. 2009 v vlogi naveden ob omenjeni predpostavki, in poudarja, da je bilo predpisano le, da bi odsotnost sofinanciranja upravičenih stroškov v obdobju upravičenosti stroškov pomenila zaustavitev projekta.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do sredstev iz obravnavanega javnega razpisa, čeprav je v obrazcu S1 (dispozicija projekta za sklop 1 razvojno investicijski projekti) kot datum zaključka izvajanja projekta navedla datum 30. 10. 2009 in zaključek projekta s tem datumom izhaja tudi iz njenih navedb v rubriki „Predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009“. Navedeno je upravni organ štel kot relevantno dejstvo za odločitev v zadevi, pri čemer tožnica tega dejstva (datuma zaključka projekta) ne izpodbija.

V točki 4.4. javnega razpisa so določena merila in način izbire prejemnikov sredstev. Med drugim je določeno, da je osnova za sofinanciranje predloženih projektov popolna vloga, iz dokumentacije za posamezno vlogo pa mora biti razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisanim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom javnega razpisa. To pomeni, da je eden od pogojev javnega razpisa, ki ga mora izpolnjevati oddana vloga, če naj računa na uspeh, tudi njena skladnost (oz. v njej navedenih podatkov) s ciljem in namenom javnega razpisa.

V 2. točki javnega razpisa je kot cilj za sklop 1, na katerega se je nanašala prijava tožnice, navedeno, da se z njim prepreči zaustavljanje že pričetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav. Namen razpisa, naveden v točki 4.2.1.1., je, da se z njim zagotovi dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Obseg sofinanciranja je razviden iz točke 4.2.1.3., ki določa, da se sofinancirajo samo tisti upravičeni stroški, ki so nastali med dnem 1. 7. 2008 in dnem 30. 10. 2009.

Navedeno pomeni, da naj bi na podlagi navedenega javnega razpisa zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo tisti upravičeni stroški, ki so nastali do dne 30. 10. 2009, to po mnenju sodišča glede na cilj razpisa (preprečitev zaustavljanja že pričetih projektov) lahko pomeni le to, kar zatrjuje tudi toženka, in sicer da brez sofinanciranja do tega dneva nastalih stroškov nadaljevanje projekta ne bo več mogoče. Zato je logičen sklep, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po datumu 30. 10. 2009, in razumljivo, da so bile pozitivno rešene vloge prijaviteljev, ki so kot zaključek projekta navedle november 2009, torej obdobje po datumu 30. 10. 2009. Povedano drugače: pri projektu, katerega zaključek je predviden do datuma 30. 10. 2009, se namreč ne more pojaviti problem njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov, nastalih do datuma 30. 10. 2009, ko pa je projekt do tega dneva že zaključen. Za odločitev tudi ni pomembno, kaj je imela tožnica v mislih, ko je v svoji vlogi navedla datum 30. 10. 2009 kot datum zaključka projekta in ko je zapisovala predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009, saj se po točki 4.4. javnega razpisa izbira opravi na podlagi vloge. Poleg tega je imela možnost pridobiti dodatne informacije v zvezi s pripravo vloge (10. točka javnega razpisa), zato se ne more šele v tožbi sklicevati na drugačno, to je zanjo neugodno, razumevanje navedenih rubrik.

Glede na navedeno se sodišče strinja s trditvijo izpodbijanega sklepa, da bi se moral projekt tožnice nadaljevati tudi po obdobju upravičenih stroškov, torej po datumu 30. 10. 2009, in da bi bil prejem finančne pomoči v času po zaključku projekta v nasprotju s ciljem javnega razpisa – da se prepreči zaustavitev projekta. Toženka bi zato z drugačno odločitvijo v obravnavani zadevi kršila merilo za izbiro prejemnikov iz točke 4.4. javnega razpisa, to je skladnost vloge s ciljem javnega razpisa.

Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor, da iz pogojev javnega razpisa ni razvidno, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po 30. 10. 2009. Ta zahteva je namreč razvidna posredno oz. je tak sklep mogoče napraviti na podlagi cilja razpisa in opredelitve obdobja nastanka upravičenih stroškov, ki se bodo sofinancirali s sredstvi razpisa. Sodišče dodaja, da v tem vidi varovalko, ki iz kroga upravičencev do sredstev izključi tiste prijavitelje, ki bi podatke o projektu prilagodili izrecno izraženim datumskim zahtevam razpisa, med drugim tudi datumu zaključka projekta po datumu 30. 10. 2009, čeprav to z dejanskim izvajanjem projekta ne bi imelo nič skupnega.

Glede na navedeno in ker je neutemeljena tudi trditev, da sklepa ni mogoče preizkusiti, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1).

Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Glede na navedeno zahtevek toženke za povračilo stroškov postopka ni utemeljen.