53. člen ZJF

Skladno s 4.4. točko javnega razpisa Merila in način izbire prejemnikov sredstev, so se prijavitelji izbirali in nepovratna sredstva dodeljevala do porabe sredstev po zaporedju predloženih vlog na pošti (datum, ura in minuta poštnega žiga). V obravnavani zadevi med strankama upravnega spora ni sporno, da je bila vloga tožeče stranke na pošto dana 19. 8. 2009 ob 15.34 uri, zadnja v postopku dodelitve nepovratnih sredstev upoštevana vloga, pa je bila bila na pošto oddana 19. 8. 2009 ob 14.33 uri. Slednja podatka po presoji sodišča pomenita, da je tožena stranka pravilno upoštevala določbo prej citiranega drugega in tretjega odstavka Meril in načina izbire prejemnika sredstev iz točke 4. 4. Javnega razpisa in ker so bila razpisana sredstva porabljena že z vlogo, ki je bila na pošto oddana pred vlogo tožeče stranke, je bila pravilna tudi sporna odločitev o zavrnitvi vloge tožeče stranke.

Pri projektu, katerega zaključek je predviden do 30. 10. 2009, se ne more pojaviti nevarnost njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov, nastalih do tega datuma, saj je projekt do tedaj že zaključen.

Pri projektu, katerega zaključek je predviden do 30. 10. 2009, se ne more pojaviti nevarnost njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov, nastalih do tega datuma, saj je projekt do tedaj že zaključen. Projekt tožeče stranke bi se moral nadaljeTožba se zavrne.vati tudi po obdobju upravičenih stroškov, torej po 30. 10. 2009.

Namen razpisa, naveden v točki 4.2.1.1. je bil, da se z njim zagotovi dopolnilne vire za financiranje izvajanja že začetih razvojno investicijskih projektov in investicij. Obseg sofinanciranja je razviden iz točke 4.2.1.3., ki določa, da se sofinancirajo samo tisti upravičeni stroški, ki so nastali med dnem 1. 7. 2008 in dnem 30. 10. 2009. To pomeni, da naj bi na podlagi navedenega javnega razpisa zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve.

V konkretnem primeru gre za postopek javnega razpisa, ki je poseben postopek, v katerem morajo biti enako obravnavani vsi prijavitelji, vsem prijaviteljem pa je zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopkih javnega razpisa in se potegovati za razpoložljiva sredstva. Na strani prijavitelja je, da utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev, ki so določeni v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, in jim sledi, saj mora že na podlagi razpisne dokumentacije in javnega razpisa vedeti, katera dokazila bo moral vlogi priložiti in kako bo moral svojo vlogo in dokazila v smislu zahtevanih razpisnih pogojev pojasniti oziroma kakšna vloga se bo štela za popolno, ravno iz tega razloga pa zato pred odločitvijo o vlogi tudi ni predvidena (še) pridobitev izjave posameznih prijaviteljev.

Pri projektu, katerega zaključek je predviden do datuma 30. 10. 2009, se namreč ne more pojaviti problem njegove zaustavitve zaradi izpada sofinanciranja stroškov, nastalih do datuma 30. 10. 2009, ko pa je projekt do tega dneva že zaključen. Zahteva, da je iz pogojev javnega razpisa razvidno, da bi se moral projekt nadaljevati tudi po datumu 30. 10. 2009 je namreč razvidna posredno oz. je tak sklep mogoče napraviti na podlagi cilja razpisa in opredelitve obdobja nastanka upravičenih stroškov, ki se bodo sofinancirali s sredstvi razpisa. Sodišče dodaja, da v tem vidi varovalko, ki iz kroga upravičencev do sredstev izključi tiste prijavitelje, ki bi podatke o projektu prilagodili izrecno izraženim datumskim zahtevam razpisa, med drugim tudi datumu zaključka projekta po datumu 30. 10. 2009, čeprav to z dejanskim izvajanjem projekta ne bi imelo nič skupnega.

Ker je tudi v 2. odstavku 53. člena ZJF izrecno določeno, da se pravila iz tega odstavka uporabljajo samo, če s posebnim zakonom ni drugače določeno (npr. z Zakonom o javnih naročilih-1), mora tudi pri uporabi določila 2. odstavka 53. člena ZJF iz izpodbijane odločbe oziroma prvostopenjskega akta jasno izhajati, zakaj ZJN-1 v tej zadevi ne pride v poštev. V obravnavani zadevi to ni razvidno, je pa to bistvenega pomena za razrešitev med strankama spornega vprašanja, ali bi morala tožena stranka uporabiti določila ZUP o institutu predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za to govorita dva razloga: eden izvira iz prava EU, drugi pa iz nacionalnih pravil postopka o javnem naročanju (ZJN-1) in o reviziji postopkov javnega naročanja. Brez utemeljitve v izpodbijanem aktu, zakaj predmetna zadeva po naravi posla in višini sredstev sofinanciranja ne spada v okvir ZJN-1 in posledično pod režim ZRPJN oziroma zakaj ne spada pod pravila EU o javnem naročanju storitev za javni sektor, presoja zakonitosti oziroma sodno varstvo pravic oziroma pravnih interesov tožnika ni mogoča.

Odločanje o sofinanciranju izgradnje objektov obvezne lokalne gospodarske javne infrastrukture na podlagi javnega razpisa, četudi na tem razpisu lahko sodelujejo samo nosilci javnih pooblastil, pomeni upravno stvar, ker to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari, saj tudi za samoupravne lokalne skupnosti velja splošno načelo enakosti pred zakonom, ki pa se lahko učinkovito uresničuje ravno z uporabo pravil o utemeljevanju odločb, ki veljajo po ZUP. Po Uredbi o organih v sestavi ministrstev je tožena stranka v času odločanja na prvi stopnji sicer imela organ v sestavi, in sicer Agencijo RS za okolje, ki opravlja upravne in strokovne naloge na področjih, ki so navedeni v določilu 2. odstavka 12. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev, vendar pa predmetnega razpisa ni mogoče šteti v okvir področja (v smislu 3. odstavka 21. člena ZDU-1) Agencije RS za okolje.