VSL Sklep II Cp 1868/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je imela pokojna ob smrti solastni delež do 1/4 nepremičnine parc. 300 in 400 k. o. X. (I), da se premoženje iz I. točke izreka sklepa izroči in postane last Republike Slovenije (II), ter da je A. d. o. o. umaknila zahtevo za ločitev zapuščine, zato je sodišče v tem delu postopek ustavilo (III).

Pritožbene navedbe

2Pritožnik v laični pritožbi (zgolj) navaja: „Prosim za razveljavitev II. točke sklepa zaradi prijave kot zakoniti dedič prvega dednega reda, ker o navedenem dedovanju nisem bil obveščen, zato prej nisem odgovoril na poziv sodišča.“

O utemeljenosti pritožbe

3Pritožba ni utemeljena.

Odgovori na pritožbene navedbe

4Sodišče prve stopnje je obrazložitvi sklepa pojasnilo, da zapustnica ni napravila oporoke, da so se dediči prvega dednega reda,¹ med katere sodi tudi pritožnik, odpovedali dedovanju, da je iz tega razloga pozvalo dediče drugega dednega reda, da se izjasnijo glede dedovanja, s tem, da je bil izdan tudi oklic dedičem drugega in tretjega dednega reda zaradi pomanjkljivih podatkov, da so se dediči prvega in drugega dednega reda odpovedali dedovanju zaradi pasive zapuščine, da je bil izdan oklic neznanim upnikom, da zahtevajo, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso, in da je sodišče znane upnike obvestilo o zapuščini brez dedičev.

5Sodišče prve stopnje je prejelo od pritožnika 13. 3. 2018 izjavo, v kateri je navedel, da se odpoveduje dediščini.² Iz predloga za pregled spisa izhaja, da je pritožnik 30. 9. 2020 pregledal spis.³ Ime in priimek, naslov in rojstni podatki so v izjavi o odpovedi dediščini, predlogu za pregled spisa in v pritožbi identični.⁴

6Tožnik v pritožbi zgolj navaja, da ni bil seznanjen z zapuščinskim postopkom, kar ne drži, glede na podatke iz spisa. Pritožnik v pritožbi opredeljeno tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje iz obrazložitve sklepa, da se je pritožnik odpovedal dedovanju. Iz teh razlogov pritožnik pri pritožbenem sodišču ni zasejal dvoma v identičnost in pristnost izjave o odpovedi dedovanju oziroma ni izkazal, da ta izjava ne predstavlja njegove prave in resnične volje.⁵

7Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je dedna izjava izrecna, enostranska, strogo formalna in nepreklicna izjava volje o sprejemu dediščine (pozitivna dedna izjava) ali odpoved od dediščine (negativna dedna izjava). Z negativno dedno izjavo dedič domnevo, da dediščino sprejema, ovrže. Očitek negativne dedne izjave je v tem, da se šteje, da dedič, ki jo je podal in njegovi potomci (razen, če jo je podal le v svojem imenu), sploh ni postal dedič (133. člen Zakona o dedovanju).⁶

Odločitev pritožbenega sodišča

8Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

¹ Ki jih poimensko navede (med drugim tudi pritožnika).
² L. št. 36.
³ L. št. 100.
⁴ Enako velja podpise na teh listinah.
⁵ Izjavo o odpovedi dedovanju je mogoče izpodbijati, če oseba, ki jo je dala ni poslovno sposobna ali zaradi napake volje (sil, grožnja, zmota, zvijača).
⁶ VSRS II Ips 217/2008 z dne 18. 11. 2010.