VSM Sklep II Kp 49287/2017

Pritožba obdolženega B.K. se zavrne kot neutemeljena.

1Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obdolženemu B.K. naložilo, da v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga, na račun Okrožnega sodišča v Mariboru, številka SI56 0110 0845 0163 278, plača znesek 66,44 EUR, ki predstavlja nagrado in stroške vročevalca I., P. K. H. s.p., za vročitev sodnega pisanja, sicer bo znesek prisilno izterjan.

2Zoper tak sklep se je pritožil obdolženi smiselno zaradi kršitev kazenskega postopka. Iz njegove pritožbe je razbrati, da se zavzema za oprostitev plačila stroškov vročanja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz pritožbe obdolženega izhaja, da mu je vročevalka neutemeljeno poskušala vročiti sodno pisanje, saj bi lahko sodišče to pisanje vročilo preko pošte, kjer bi bili nižji stroški ter da so navedbe vročevalke, da mu je pisanje pustila na naslovu, ko je bil doma oče, izmišljene.

5Takšnim pritožbenim navedbam pa ni slediti, saj iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženemu neuspešno skušalo vročiti vabilo na predobravnavni narok za dne 15. 9. 2021, na naslov B..., P., saj obdolženi sodnega pisanja ni dvignil, prav tako pa je bila neuspešna vročitev po sodnem kurirju. Glede na navedeno se je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno odločilo, ko je za vročitev sodnega pisanja obdolženemu zaprosilo vročevalca I.B., ki je obdolženemu dne 7. 9. 2021 sodno pisanje vročil skladno z določilom člena 123 ZKP, ki določa, da če naslovnik ali njegov odrasli družinski član pisanja noče sprejeti, vročevalec pusti pisanje na naslovu bivanja, s tem se šteje, da je vročitev opravljena. Iz poročila vročevalca izhaja, da so obdolženega iskali na naslovu B...., P. dne 6. 9. 2021, vendar ga ni bilo doma, zato so mu pustili obvestilo, na katerega se obdolženi ni odzval. Tudi 7. 9. 2021, ko so obdolženca ponovno obiskali, ga ni bilo doma, doma pa je bil njegov oče, ki je sprejem sodnega pisanja zavrnil ter povedal, da bo obdolženi vsak čas doma, ker je na poti domov, zato je vročevalka pustila sodno pisanje na naslovu obdolženega. Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega utemeljenega razloga, da bi podvomilo v vsebino poročila vročevalca, tega pa ne morejo omajati niti pritožbene navedbe obdolženca, saj spregleda, da mu je sodišče sodno pisanje neuspešno vročalo najprej preko pošte, kot to izhaja iz vročilnice, ki se nahaja na list. št. 245.

6Okoliščine, ki jih obdolženi v preostalem v pritožbi navaja, kot tiste, zaradi katerih ni dvignil sodnega pisanja na pošti, ne morejo vplivati na pravilno odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj ni nobenih dvomov, da je sodno pisanje bilo obdolžencu vročeno preko vročevalca I.B., kar obdolženi niti ne zanika. Skladno s prvim odstavkom 94. člena ZKP mora obdolženec plačati stroške kazenskega postopka, ki jih je povzročil po svoji krivdi, kot je to primer v obravnavani zadevi, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.

7Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je sledilo stroškovniku vročevalca in mu odmerilo nagrado in priglašene stroške ter 22 % DDV v skupnem znesku 66,44 EUR, ki predstavlja nagrado za opravljeno vročitev sodnega pisanja, saj so ti stroški nastali po obdolženčevi krivdi, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Takšne odločitve pa ne morejo omajati niti ostale pritožbene navedbe obdolženca, s katerimi skuša prepričati, da navedeni stroški niso nastali po njegovi krivdi.

8Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.