VSRS Sodba II Ips 604/2007

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je kupoprodajna pogodba z dne 5. 7. 1999, s katero je drugi toženec prodal prvemu tožencu dvosobno stanovanje v Ljubljani, neveljavna in da je prvi toženec dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo pri predmetnem stanovanju vzpostavila lastninska pravica drugega toženca. Zavrnjen je bil tudi podrejeni tožbeni zahtevek (ki je bil postavljen le za primer, če bi sodišče ugotovilo veljavnost prodajne pogodbe in da je prvi toženec plačal kupnino drugemu tožencu), da je prvi toženec dolžan tožnici plačati polovico kupnine stanovanja v znesku 16.274,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 1999 dalje. Ugotovljeno je bilo, da sta bila tožnica in drugi toženec poročena od leta 1974 do 2002, da je konkretno stanovanje spadalo v njuno skupno premoženje ter da ga je drugi toženec v letu 1999 brez dovoljenja tožnice prodal prvemu tožencu.

2Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožnica sodbo pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbija z revizijo. Navaja, da je konkretna prodajna pogodba nična in ne izpodbojna. Meni, da je bil podrejeni tožbeni zahtevek neutemeljeno zavrnjen. Dokazi o plačilu kupnine niso verodostojni; pridobljeni so bili za potrebe te pravde. Če bi prvi toženec kupnino res plačal, bi jo lahko plačal le za polovico stanovanja, zato je zahtevek za polovico, do katere je ona upravičena, utemeljen.

4Sodišče je revizijo v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen.(1) Gre namreč za ravnanje zakonca v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). V skladu z navedeno določbo zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Za skupno gospodarjenje in razpolaganje gre tako tedaj, ko zakonca nastopata skupaj, kakor tudi tedaj, ko navzven nastopa le eden od njiju, vendar s soglasjem in ob upoštevanju koristi drugega.(2) Varnost pravnega prometa je narekovala ureditev, ki pod določenimi pogoji dovoljuje razpolaganje s posamezno stvarjo, pa čeprav sodi v skupno premoženje, vendar tako, da obenem varuje zakonca, ki se s takšnim razpolaganjem ni strinjal. Določba 54. člena ZZZDR, ki uzakonja prepoved razpolaganja z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, se torej na razpolaganje s posamezno stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev, ne nanaša.

7Ker naj bi šlo tudi v obravnavanem primeru glede na zatrjevanja tožnice za razpolaganje drugega toženca v nasprotju z 52. členom ZZZDR, je pritrditi zaključkom nižjih sodišč, da tožnica ustreznega zahtevka ni postavila (namesto izpodbojnega je uveljavljala zahtevek na ugotovitev neveljavnosti konkretne pogodbe). Pravilna je tudi presoja o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka. Ob ugotovitvah, da tožnica ni bila pogodbena stranka predmetne prodajne pogodbe in da je bila kupnina drugemu tožencu v celoti plačana (drugačne revizijske navedbe nedovoljeno grajajo dejansko stanje)(3), tožničinemu zahtevku, uperjenemu proti prodajalcu, na plačilo polovice kupnine ni mogoče ugoditi.

8Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi predlagano povrnitev revizijskih stroškov.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 544/92, II Ips 198/93, II Ips 406/2001, II Ips 358/2006 itd.

Op. št. (2): Po drugem odstavku 52. člena ZZZDR za takšen dogovor med zakoncema ni potrebna nobena obličnost.

Op. št. (3): Primerjaj tretji odstavek 370. člen ZPP.