VSC Sklep EPVDp 111/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da znesek 242,03 EUR nadomesti z zneskom 246,06 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenih delih izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se sodni tolmački odmeri nagrada in nadomestilo za stroške prevajanja v znesku 242,03 EUR, da se v preostalem delu predlog zavrne (I. točka izreka), da je sodna tolmačka zavezanka za DDV (II. točka izreka) ter da plačilo izvrši finančno računovodska služba iz sredstev proračuna na transakcijski račun sodne tolmačke v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa (III. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje tolmačka, ki smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega predpisa ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prizna vse priglašene stroške.

3Pritožba je delno utemeljena.

4V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje izdalo odredbo EPVD 809/2021 z dne 6. 9. 2021, s katero je sodni tolmački naložilo, da izdela prevod priloženega sklepa o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije storilcu iz slovenskega v ukrajinski jezik in ga predloži Okrajnemu sodišču v Celju v dveh pisnih izvodih v 15 dneh od vročitve odredbe. Sodna tolmačka je po opravljenem delu sodišču predložila stroškovnik, s katerim je zahtevala plačilo za prevod sklepa z dne 6. 9. 2021 v višini 198,85 EUR, povrnitev izdatkov za tiskanje, kuverto ter poštnino za priporočeno poštno pošiljko v skupnem znesku 2,84 EUR ter preostalih materialnih stroškov v višini 2 % od priglašene nagrade v znesku 3,98 EUR.

5Sodišče prve stopnje je tolmački priznalo priglašeno nagrado za prevod, ki je obsegal 4,85 prevedene strani, v višini 198,85 EUR ter priglašene materialne stroške za poštnino, ovojnico in tiskanje v skupnem znesku 2,84 EUR, ni pa ji priznalo materialnih stroškov v pavšalnem znesku 3,98 EUR, ker tolmačka ni izkazala, da so ji ti stroški v priglašenem znesku dejansko nastali. Ker je sodna tolmačka zavezanka za DDV, je sodišče prve stopnje skupni znesek nagrade in stroškov povišalo še za 22 % DDV v znesku 44,37 EUR, v preostalem pa predlog zavrnilo.

6Sodna tolmačka v pritožbi izpostavlja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo pavšalni materialni strošek v višini 2 % od zneska priznane nagrade, saj je ta bil priglašen v skladu s petim odstavkom 49. člena novega Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki velja od 30. 9. 2021 dalje. Sodna tolmačka sicer pravilno izpostavlja, da je bil s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 148/2021 z dne 15. 9. 2021 in se uporablja od 30. 9. 2021 dalje, spremenjen 49. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. list št. 84/2018) tako, da je v skladu s petim odstavkom 49. člena spremenjenega Pravilnika sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač upravičen tudi do povrnitve stroškov v sodnem ali upravnem postopku v višini 2 % od višine odmerjenega plačila za delo, vendar pa v obravnavani zadevi uporaba te določbe ne pride v poštev.

718. člen Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih namreč določa, da se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca, sodnega cenilca ali sodnega tolmača pred uveljavitvijo tega pravilnika, za odmero plačila in povrnitve stroškov uporabljajo določbe pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. list RS, št. 84/18). Ker je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi sodno tolmačko imenovalo z odredbo z dne 6. 9. 2021, torej pred uveljavitvijo omenjenih sprememb Pravilnika, se za odmero stroškov sodni tolmački v predmetni zadevi uporabljajo določbe 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki je določal, da imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku in da se določbe o povrnitvi stroškov, ki se nanašajo na sodne izvedence, smiselno uporabljajo tudi za sodne cenilce.

8Povrnitev stroškov postopka o prekršku ureja Pravilnik o stroških postopka o prekršku (Uradni list RS, št. 89/2008), ki v 2. členu določa, da se za povrnitev stroškov postopka o prekršku smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v kazenskem postopku, če ta pravilnik ne določa drugače. V 4. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov kazenskega postopka (Uradni list RS, št. 61/1997, 68/1997 - popr., 62/2008, 38/2013) pa je določeno, da se pričam, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom povrnejo potni stroški, stroški za hrano in prenočišče ter nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka, izvedencem, tolmačem in strokovnjakom pa se poleg stroškov iz prejšnjega odstavka odmeri nagrada za izvedensko delo oziroma tolmačenje in povrnejo stroški v zvezi z opravljenim delom. Nadalje pa 15. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov kazenskega postopka določa, da se izvedencem in strokovnjakom za opravljeno izvedensko delo odmeri nagrada v skladu s tarifo za plačevanje storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev; da imajo izvedenci, strokovnjaki in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom in da v primeru, če je izvedenec, strokovnjak ali tolmač uporabil naprave ali material svojega delodajalca, gre pravica do povrnitve dejanskih izdatkov delodajalcu.

9Sodišče prve stopnje se je zato pri izdaji izpodbijanega sklepa pravilno oprlo na navedeno določbo Pravilnika ter upoštevalo določbe Pravilnika o povrnitvi stroškov v postopku o prekršku ter Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku, v skladu s katerim mora sodni izvedenec, sodni cenilec ali sodni tolmač izkazati dejanski nastanek priglašenih stroškov, ker se mu jih sicer ne prizna. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi povračila stroškov v pavšalno priglašenem znesku je zato pravilna.

10Pritožnica pa utemeljeno opozarja, da je sodišče napačno seštelo odmerjeno nagrado in DDV, saj seštevek priznane nagrade in stroškov postopka v višini 201,69 EUR ter priznanega stroška DDV v višini 44,37 EUR znaša 246,06 EUR in ne 242,03 EUR, kot je zapisano v izreku sklepa. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 242,03 EUR nadomestilo z zneskom 246,06 EUR, v preostalem delu pa izpodbijani sklep potrdilo.

11Ker je s predmetnim sklepom bilo delno odločeno v korist pritožnice, pritožbeno sodišče pritožnici ni naložilo plačila sodne takse kot edinega stroška pritožbenega postopka (drugi odstavek 147. člena ZP-1).