VSM Sklep II Kp 41062/2018

Pritožba oškodovanke A.A. se zavrne kot neutemeljena.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oškodovanki A. A. naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov v znesku 55,23 EUR. 12. 7. 2019 je bila namreč odrejena vročitev sodnega pisanja oškodovanki A.A. preko detektivke, saj sicer vročitev sklepa ni bila mogoča niti preko Policijske postaje Maribor II, saj so bile vročitve na naslovu njenega bivanja neuspešne, prav tako pa se oškodovanka tudi ni javljala na telefon.

2Zoper tak sklep se je oškodovanka A. A. V pritožbi navaja, da na naslovu kjer so jo iskali ne živi že od prvih dni v maju leta 2019. Njen priimek je verjetno pomotoma ostal na poštnem nabiralniku, s strani detektivke ji ni bilo vročeno nič, možno pa je tudi, da je bila v obravnavanem časovnem obdobju hospitalizirana in morebiti zato ni dvigovala telefona. Iz pritožbe izhaja, da se zavzema za odpravo izpodbijanega sklepa, saj meni, da ni kriva za nastale stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot je v izpodbijanem sklepu pravilno navedlo že prvostopno sodišče, so v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZKP tako obdolženec, kot oškodovanec, zasebni tožilec, zagovornik, priča... ne glede na izid kazenskega postopka dolžni nositi stroške, ki so jih povzročili po svoji krivdi in pri tem plačati tudi ustrezno sodno takso.

5Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da je bilo sodno pisanje oškodovanki vročeno preko detektivke B. B., za kar je navedena predložila tudi račun. Pritožbene trditve, da navedena detektivka oškodovanki ni ničesar vročila, so zato brez podlage. Kar se tiče pritožbenih navedb, da oškodovanka na danem naslovu ne živi že od maja leta 2019 pa je dodati, da je bila še 13. 5. 2019 zaslišana na glavni obravnavi, kjer je izpovedala, da so njeni podatki enaki kot pri prejšnjem zaslišanju. Ob tem je treba poudariti tudi, da je bila oškodovanka že ob prvem zaslišanju pri preiskovalnem sodniku (list. št. 106) poučena, da je v skladu s tretjim odstavkom 240. člena ZKP dolžna sodišču sporočiti vsako spremembo svojega prebivališča, kar pa oškodovanka več kot očitno ni storila. Ker oškodovanka tudi ni z ničemer podkrepila svojih pritožbenih navedb v smeri, da je bila morda v kritičnem času hospitalizirana, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.