VSL Sklep I Cp 1671/2021

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) ugotovilo, da v zapuščino po pok. A. A. spada tudi delež 1/18 parcel št. 2625/12, 2528/12, 2528/11, 2625/14, 2528/18, 2528/16, 2528/6, 2618, 2528/13, 2625/13, 2625/15, 2528/1, 2528/5, 2528/2, 2619, 2528/14, 2625/9, 2617, 2625/10, 2625/7, 2625/16, 2528/9, 2625/2, 2528/10, 2381, 2528/3, 2625/17, 2625/6, 2625/4, 2625/3, 2625/1, 2528/17, 2383, 2625/18, 2528/4, 2528/15, 2528/7, 2625/11, 2625/8, 2625/5, 2528/8, vse v k. o. X; in 1/18 parcel št. 103/6, 96/3, 96/11, 96/13, 96/2, 96/4, 96/12, 96/7, 103/5, 103/4, 96/14, 96/16, 96/8, 103/3, 96/9, 103/1, 96/15, 96/5, 103/2, 96/1, 96/10, 96/6, vse v k. o. Y. V II. točki je za dediče navedenih parcel razglasilo: zapustnikovega vnuka B. B., ki podeduje 1/8 zapuščine, zapustnikovega vnuka C. C., ki podeduje 1/8 zapuščine, zapustnikovo pravnukinjo D. D., ki podeduje 1/48 zapuščine, zapustnikovega pravnuka E. E., ki podeduje 1/48 zapuščine, moža pokojne zapustnikove vnukinje F. F., ki podeduje 1/48 zapuščine, zapustnikovo vnukinjo G. G., ki podeduje 1/4 zapuščine, zapustnikovo vnukinjo H. H., ki podeduje 1/16 zapuščine, zapustnikovega vnuka I. I., ki podeduje 1/16 zapuščine, zapustnikovo snaho J. J., ki podeduje 1/16 zapuščine, zapustnikovega vnuka K. K., ki podeduje 2/12 zapuščine, zapustnikovega pravnuka L. L., ki podeduje 1/24 zapuščine in moža pokojne zapustnikove vnukinje M. M., ki podeduje 1/24 zapuščine. V III. točki sklepa je odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa pri zgoraj navedenih nepremičninah vpiše lastninska pravica na poimensko navedene dediče.

2Dedič K. K. zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano odločitev tako, da kot dediča 1/18 vseh v sklepu navedenih parcel razglasi njega in L. L., podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje kasneje najdeno premoženje zapustnika razdeliti na podlagi sklepa o dedovanju po pok. zapustnikovi vdovi N. N. (kateri je zapustnik z oporoko zapustil vse svoje premoženje) O 165/76 z dne 9. 9. 1976. S tem sklepom o dedovanju je sodišče za edinega oporočnega dediča po pok. N. N. razglasilo O. O. N. N. je z večino svojega premoženja razpolagala že za časa življenja v korist svojih otrok, razen sina O. O., kateremu pa je zato z oporoko (ki je v spisu O 165/76) zapustila celotno preostalo premoženje. To je bila »srednja njiva na Z.«. Glede na to bi sodišče moralo postopati po prvem odstavku 221. člena Zakona o dedovanju¹ (v nadaljevanju: ZD).

3Nihče od ostalih dedičev ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvi odstavek 221. člena ZD določa, da v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Pritožnik glede na to, da je bil en zapuščinski postopek že izveden, sicer pravilno opozarja na navedeno določbo, vendar pa, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ta ne pride v poštev v obravnavani zadevi.

6Iz oporoke pokojne N. N. (ki ji je pok. A. A. z oporoko zapustil vse svoje premoženje) je razvidno, da je zapustila sinu O. O. (pritožnikovemu očetu) srednjo njivo na Z. O kakšnem drugem premoženju v oporoki ni govora. Prav tako iz oporoke ni razvidno, kar trdi pritožba, da bi N. N. za časa življenja drugim otrokom že izročila določen del svojega premoženja in da bi zato oporoka predstavljala razpolaganje z vsem premoženjem, ki ga je imela v trenutku njene smrti. Namen, ki ga opisuje pritožba, tudi ne izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave v zadevi O 165/76 Občinskega sodišča v Črnomlju in tudi ne iz sklepa o dedovanju v isti zadevi.

7Povsem jasno je, da se bo v primeru, ko zapustnik z oporoko razpolaga z vsem svojim premoženjem, kasneje najdeno premoženje zapustnika razdelilo v skladu s prejšnjim sklepom o dedovanju. Drugače pa je, kadar zapustnik v oporoki razpolaga samo z (natančno določenim) delom zapuščine. Sodna praksa je glede tega že oblikovala stališče, da je oporoka, če v njej ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last.² Prav tako je bilo poudarjeno, da če določen del premoženja, ki predstavljajo pozneje najdeno premoženje in ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju, ni bil predmet oporočnega razpolaganja, glede tega dela premoženja nastopi zakonito dedovanje.³ Vse to pomeni, da je za uporabo določbe prvega odstavka 221. člena ZD, v primeru, ko je zapustnik napravil oporoko, potrebno, da je zapustnik v oporoki razpolagal z vsem svojim premoženjem. Če pa je razpolagal samo z delom premoženja, pa se bo glede preostalega premoženja opravilo zakonito dedovanje.

8Izpodbijana odločitev ni v nasprotju s s strani pritožbe citirano sodno prakso. Res je namreč, da sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne. Pa vendarle takšno stališče zdrži le v že opisanem primeru, ko oporočitelj razpolaga s celotnim svojim premoženjem, ali pa v primeru zakonitega dedovanja. Kadar pa oporočitelj razpolaga samo s premoženjem, ki ga natančno opredeli, pa sklep o dedovanju za preostalo premoženje zapustnika ne more rešiti vprašanja, kdo je dedič, saj je bil dedič razglašen le glede v oporoki natančno opisanega premoženja, četudi je to (natančno opisano) premoženje predstavljalo ob smrti edino premoženje zapustnika. Če namreč oporočitelj razpolaga z vsem svojim premoženjem, ko npr. zapiše, da vse svoje premoženje zapusti enemu od dedičev, je njegova volja, da celotno njegovo zapuščino pridobi ta dedič: tako tisto premoženje, ki je znano v trenutku zapustnikove smrti, kot tudi premoženje, ki v trenutku smrti morebiti ne bo znano. Če pa oporočitelj opredeli, da določenemu dediču zapušča npr. samo eno (natančno opredeljeno) parcelo, pa je njegova volja, da dedič pridobi točno tisto parcelo. Ali je bila njegova volja, da mu prepusti tudi ostale parcele, o katerih v oporoki ni govora (tako tiste, ki bodo znane v trenutku smrti, kot tudi tiste, ki ne bodo znane), iz takšne oporoke ni mogoče razbrati. Zato na preostalem premoženju nastopi zakonito dedovanje, kot je to pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.

9Pritožbene navedbe tako niso utemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

¹ Uradni list SRS, št. 15/1976, s spremembami.
² Tako npr. VSL sklep I Cp 2621/2016.
³ VSL sklep I Cp 1059/2012.