VSRS Sklep II DoR 59/2010

Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj začne teči zastaranje terjatev po 132. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.

Odločitev o stroških se pridrži za odločitev o reviziji.

1Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je v celoti utemeljena podlaga tožbenega zahtevka tožnikov za plačilo odškodnine oziroma izročitve nepremičnin v posest.

2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tako primarni zahtevek za plačilo 8.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi kot tudi podrejeni zahtevek za izročitev nepremičnin parc. št. 1286/3, 1286/4, 1286/5 in 1286/6 k.o. ... v posest.

3Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava glede zastaranja in poseg v lastninsko pravico po 33. členu Ustave RS. Kot sporni izpostavlja vprašanji o začetku teka zastaranja za terjatve po 132. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in o tem, ali prodajalec nepremičnine, ki nepremičnino izroči v posest in uporabo kupcu in kupcu njene uporabe ne odreka, s tem pripoznava svojo obveznost, da kupcu izstavi tudi zemljiškoknjižno listino. V zvezi s prvim vprašanjem zastopa stališče, da zastaranje začne teči šele z razvezo pogodbe, ne pa že z njeno sklenitvijo ali z dnem, ko je pogodbena stranka opravila izpolnitev po razvezani pogodbi. Pred razvezo vrnitvenega zahtevka po 132. členu ZOR (še) ni, zato zastaralni rok še ne more začeti teči. Pri tem se sklicuje se na odločbo III Ips 58/2003 in zatrjuje, da je pritožbeno sodišče odstopilo od prakse vrhovnega sodišča, hkrati pa zmotno uporabilo materialno pravo. Sporno materialno vprašanje je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, saj je za pravno varnost upnikov neizpolnjenih pogodb odločilnega pomena, kdaj začne teči zastaranje na vrnitveni zahtevek (po 132. členu ZOR oziroma 111. členu Obligacijskega zakonika). Če to v sodni praksi ne bi bilo razčiščeno, bi bil upnik vselej v negotovosti, do kdaj naj odlaga uveljavitev razvezne opcije. V zvezi z drugim vprašanjem pa poudarja, da je tožena stranka menjalno pogodbo v pretežnem delu realizirala in tožeči stranki uporabe ni nikoli odrekala, zato bi bilo treba takšno ravnanje tožene stranke presojati kot konkludentno pripoznavo njene obveznosti, da bo nepremičnino tožnikom tudi zemljiškoknjižno prepisala. Nadalje poudarja še, da je presoja pritožbenega sodišča še posebej sporna z vidika 33. člena URS in EKČP, saj je pravična odškodnina (v naravi ali v denarju) za odvzeto premoženje v javnem interesu (razlastitev) bistveni element ustavnega in konvencijskega varstva zasebne lastnine.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku podani glede prvo zastavljenega vprašanja v predlogu. Zato je dopustilo revizijo glede vprašanja, kot je oblikovano v izreku sklepa.

6Odločitev o stroških, ki jih je tožeča stranka priglasila v predlogu za dopustitev revizije, je vrhovno sodišče pridržalo za odločitev o reviziji.