VSRS Sklep II Ips 675/2007
ECLI:SI:VSRS:2010:II.IPS.675.2007Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Tožnika s tožbo od tožencev zahtevata izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v njuno korist, in sicer za vsakega do 1/4. Stranke na aktivni in pasivni strani (dva tožnika in dva toženca) so navadni materialni sosporniki. Če se zahtevki uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Ko več tožnikov z eno tožbo zahteva več med seboj neodvisnih zahtevkov, pa čeprav se ti opirajo na isto dejansko in pravno podlago (materialno sosporništvo), je odločilna vrednost vsakega zahtevka posebej.
Izrek
Revizija se zavrže.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencema naložilo, da morata tožnikoma izstaviti zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice v korist tožnikov, in sicer za vsakega do 1/4.
2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Navedbe revidentov
3Zoper to sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje sta toženca vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da sodna poravnava med tožnikoma in A. P. predstavlja izvršilni naslov. Če je prišlo pri njenem zapisu do napake v samem izreku, te z novo tožbo ni mogoče popravljati. Stranke s sodbo poravnavo niso razdelile premoženja, ki je bilo last A. P., ker je bila delitev zaščitene kmetije z zakonom izrecno prepovedana. Ne drži zaključek sodišča, da je bil dogovorjen način delitve solastnine, saj je bila delitev zaščitene kmetije na dva solastnika v času zapisa sodne poravnave v nasprotju z veljavnimi predpisi in prepovedana. Ker je desetletni rok za izpolnitev sodne poravnave začel teči z dnem njenega podpisa, je terjatev tožeče stranke zastarala. Tožbeni zahtevek je nesklepčen.
4Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, naj jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne, saj niso podani uveljavljani revizijski razlogi.
5Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
6Revizija ni dovoljena.
7V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Tožnika s tožbo od tožencev zahtevata izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice v njuno korist, in sicer za vsakega do 1/4. Stranke na aktivni in pasivni strani (dva tožnika in dva toženca) so navadni materialni sosporniki. Če se zahtevki uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Tudi glede sospornikov na aktivni strani je ustaljena sodna praksa, da je v primerih, ko več tožnikov z eno tožbo zahteva več med seboj neodvisnih zahtevkov, pa čeprav se ti opirajo na isto dejansko in pravno podlago (materialno sosporništvo), odločilna vrednost vsakega zahtevka posebej, in ne njihova vsota. Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta označila z 1,500.000 SIT, kar ob upoštevanju omenjenih pravil pomeni, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne dosega revizijskega praga.
8Ker revizija ni dovoljena, jo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP).
9Sodišče je odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo, saj ti, glede na vsebino odgovora na revizijo, niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 26. 11. 2021Nazaj na vrh ↑