VSM Sklep IV Kp 39765/2016

I. Pritožba zagovornika obsojenega E.B. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni E.B. je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog zagovornika obsojenega E.B. za izvršitev kazni zapora tako, da obsojeni E.B. med prestajanjem kazni v določenih dnevih prebiva doma - zapor ob koncu tedna.

2Zoper tak sklep se je obsojenčev zagovornik pritožil z navedbami, da odločitev prvostopnega sodišča ni pravilna in tudi ne zakonita. Navaja, da se pritožuje zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu obsojenca za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4Pritožbene trditve, da se je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu opiralo zgolj na mnenje tožilstva, teže in okoliščin obravnavanega kaznivega dejanja in zdravstvene težave obdolženca ter njegove žene pa sploh ni obravnavalo in se do njih ni opredelilo, ne držijo. V točki 9 izpodbijanega sklepa pa tudi v ostalih, je prvostopno sodišče pojasnilo vse to, kar v pritožbi izpostavlja zagovornik. Med drugim je tako sodišče v izpodbijanem sklepu izpostavilo tudi, da zatrjevane zdravstvene težave obsojenca, skrb za njegovo ženo in družino ter zaposlitev in funkcije, ki jih obsojenec na prostosti opravlja, niso takšne okoliščine in nimajo takšne teže, da bi v obravnavanem primeru utemeljevale nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna.

5Pritožbeno sodišče, ki z razlogi prvostopnega sodišča v celoti soglaša, pa pri tem dodaja še, da tudi po oceni pritožbenega sodišča predlagan način izvrševanja zaporne kazni ne bi bil niti pravičen, niti smotrn. Že izpostavljena teža in posledice obsojenčevih kaznivih dejanj, ko je obsojenec kršil temeljne pravice kar sedemnajstim delavcem v daljšem časovnem obdobju ter upoštevaje tudi višino neplačanih obveznosti, pa tudi način obsojenčevega delovanja, ko zavestno ni ravnal po predpisih o plačilu plače in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter o plačilu predpisanih prispevkov in je s svojim ravnanjem, kot že rečeno, oškodoval večje število delavcev, ki jih je s tem prikrajšal za pravice, ki jim pripadajo, pa je treba soglašati tudi z zaključki prvostopnega sodišča, da vse navedeno, ob že v pravnomočni sodbi navedenih okoliščinah, ob načinu izvršitve obsojenčevih kaznivih dejanj, nikakor ne daje podlage za predlagani način prestajanja zaporne kazni. Pa tudi zdravstveno stanje obsojenca in njegove žene, na kar se v pritožbi ponovno sklicuje pritožnik, ter številne obsojenčeve funkcije in sodelovanja v različnih komisijah, svetih in odborih, na kar se prav tako sklicuje pritožba, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne daje podlage za spremembo izpodbijanega sklepa.

6Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi utemeljeno zaključilo, da izvršitev kazni zapora ob koncu tedna pri obsojencu ne bi doseglo namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako pa takšna nadomestitev tudi ne bi delovala generalno in specialno preventivno, niti ne v smeri resocializacije storilca, saj ga navedeno ne bi odvračalo od morebitnega podobnega ravnanja v prihodnje. Svoje zaključke je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu tehtno in prepričljivo obrazložilo z razlogi, s katerimi, kot je že navedeno, v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče.

7Glede na navedeno, in ker pritožbeno sodišče tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev zakona, na katere je dolžno paziti, je o pritožbi odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 95. člena in prvega odstavka 98. člena ZKP, sodna taksa pa je bila odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in taksno tarifo.