VSRS Sklep I R 141/2021

Predlog se zavrne.

1Pred Okrajnim sodiščem v Radovljici je v teku pravdni postopek P 49/2018 zaradi plačila 3.553,83 EUR.

2Toženka je predlagala izločitev sodeče sodnice, v isti vlogi pa še prenos krajevne pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izločitev je zahtevala, ker je sodnica (sicer po več preložitvah narokov) brez potrebe v dopisu v krepkem tisku in podčrtano dodala opozorilo, da bo sodišče v primeru nepredložitve zdravniškega potrdila o odsotnosti presodilo, da toženka zlorablja svoje procesne pravice. Glede predloga za delegacijo pristojnosti pa navaja, da se na manjših sodiščih vsi sodniki poznajo in bi bili tudi ostali sodniki nehote pristranski. Glede na to, da sodnica sodi na vseh sodiščih na področju Okrožnega sodišča v Kranju, je po njenem mnenju smiselno, da se pristojnost prenese izven tega področja, saj bo samo tako možno zagotoviti nepristranskost. Iz načela ekonomičnosti bi bilo bolj smiselno in smotrno, da o zahtevi odloča pristojno sodišče v Ljubljani, saj sta iz Ljubljane obe pooblaščenki in strankam ne bo treba plačevati stroškov prevoza na Jesenice. V zadevi še ni bilo prvega naroka, tako da lahko novi sodnik brez ponovnega izvajanja dokazov začne obravnavati zadevo.

3Izločitev sodnice je predsednica Okrajnega sodišča na Jesenicah zavrnila s sklepom Su 105/2021 z dne 13. 9. 2021.

4Vloga tožene stranke in sklep o zavrnitvi izločitve sodnice sta bila vročena v vednost tožeči stranki.

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost - ekonomičnost; v poštev pa pride predvsem takrat, kadar je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

7Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščin, ki jih navaja toženka (2. točka tega sklepa), ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Izpostavlja namreč okoliščine, ki se nanašajo na ravnanje sodnice posameznice, ki odloča v obravnavani zadevi. Če obstaja dvom v nepristranskost sojenja, je odpravi tega dvoma namenjen predlog za izločitev sodečega sodnika.¹ Tak predlog je toženka podala, predsednica sodišča pa ga je kot neutemeljenega zavrnila. S tem toženka ne more uspeti niti z nadaljnjimi trditvami, da so, čeprav nehote, pristranski tudi ostali sodniki sodišč, kjer sodi dotična sodnica. Opisane okoliščine niso take, da bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.

8Prav tako toženka zgolj pavšalno navaja, da se bo postopek bolj ekonomično izvedel in zaključil pred drugim sodiščem, saj sta obe pooblaščenki iz Ljubljane in strankama ne bo treba plačevati stroškov prevoza odvetnic. Toženka ne pove nič o drugih dokazih, ki jih bo treba izvesti, zaradi česar niti ni mogoče oceniti, ali bi bil prenos pristojnosti res bolj smotrn. Zato je sodišče sledilo izbiri pristojnega sodišča, ki jo je imela ob vložitvi tožbe tožeča stranka.

9Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

10Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Enako VSRS Sklep I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018.