UPRS sodba U 460/2008

1. Tožba se zavrne.

2. Stroškovna zahtevka tožnika in toženke se zavrneta.

Prvostopni organ je z odločbo, št. 3523-0040/2008-200 z dne 15. 7. 2008, zavrnil vlogo tožnika za uveljavitev pravice do neprofitnega stanovanja v najem in ugotovil, da stroškov upravnega postopka zaradi izdaje te odločbe ni bilo. Drugostopni organ je z odločbo, št. 3523-0040/2008-200-P z dne 18. 8. 2008, zavrnil pritožbo tožnika zoper citirano prvostopno odločbo ter še ugotovil, da prosilec v skladu z določbo 3. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem in določbo 2. točke Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanja v najem ne izpolnjuje splošnega pogoja za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, zato pritožba ni utemeljena. Prvostopni organ je v obrazložitvi navedel, da je objavil Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je trajal od 10. 3. 2008 do vključno 11. 4. 2008. Tožnik je pri organu vložil vlogo za uveljavitev pravice do neprofitnega stanovanja v najem z zahtevanimi dokazili. V postopku je komisija za določitev predloga Prednostne liste upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem na podlagi dokumentacije ugotovila, da tožnik v času javnega razpisa ni imel stalnega bivališča v občini A. in zato ne izpolnjuje splošnega pogoja za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem glede na določbo 3. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanja v najem in določbo 2. točke Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Drugostopni organ je takšno odločitev prvostopnega organa potrdil.

Tožnik je v tožbi navedel, da je z izpodbijano odločbo toženka zavrnila njegovo pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero je prvostopni organ zavrnil njegovo vlogo za uveljavitev pravice do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem iz razloga, ker v času trajanja razpisa naj ne bi imel stalnega bivališča v občini A. Navedba toženke, da v času javnega razpisa ni imel formalno urejenega stalnega bivališča v občini, sicer drži, pri čemer je razloge za to navedel že v pritožbi in jih zato ne ponavlja, vendar pa meni, da zgolj dejstvo, da najmanj en mesec pred objavljenim razpisom ni imel stalnega bivališča na območju občine ni razlog za zavrnitev njegove prošnje. Javni razpis je določal, da so upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem državljani RS, ki so imeli stalno bivališče v občini najmanj en mesec pred objavo razpisa. Sam je imel stalno bivališče v tej občini več kot deset let pred objavo razpisa, česar organ sploh ni upošteval in je zato njegovo prošnjo in pritožbo zavrnil iz neutemeljenih razlogov. Pa tudi sicer Pravilnik določa, da je eden od splošnih pogojev, ki ga morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem, stalno bivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije. Javni stanovanjski sklad je ustanovljen za območje bivše občine A., kamor spada tudi C., kjer ima formalno stalno bivališče, čeprav vseskozi živi na naslovu začasnega bivališča – v občini A. Meni tudi, da javni razpis ni bil objavljen v skladu s Pravilnikom, kar bi morala toženka tudi ugotoviti in pritožbi ugoditi že iz tega razloga. Meni, da je bilo v zadevi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, iz ugotovljenih dejstev je bil napravljen napačen sklep o dejanskem stanju, prav tako se ni ravnalo po pravilih postopka. Sodišču je predlagal, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno postopanje prvostopnemu organu ter naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka.

Drugostopni organ je v odgovoru na tožbo navedel, da prvostopni organ deluje na območju občine A., katera naselja pa zajema, pa določa Statut občine A., vendar pa vanje ne sodi naselje C., ki sodi pod občino D., kar pa izhaja iz določbe 1. člena statuta za to občino. Tožnik niti ne zanika, da ne izpolnjuje pogoja stalnega bivališča, pri čemer njegovo zatrjevanje, da je pred tem imel 10 let stalno bivališče v tej občini, ne more nadomestiti zahtevanega pogoja. Tožnik je imel prijavljeno stalno bivališče na območju občine A. do julija leta 2004 (po vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja do 21. 7. 2004), kar dodatno potrjuje, da v času razpisa ni imel stalnega prebivališča na zahtevanem območju. Res je sicer, da je bil prvotno stanovanjski sklad ustanovljen za območje bivše občine B., vendar se je njegovo premoženje po ustanovitvi novih občin razdelilo med nove občine v skladu z delitveno bilanco med občinami z dne 26. 8. 1996, v kateri se je razdelilo med drugim tudi nepremično premoženje med občino A. in občino D. Navedel je še, da na začasnem naslovu (označenem v tožbi) tožnik ni bil glede na poizvedbe nikoli niti stalno, niti začasno prijavljen. Predlagal je zavrnitev tožbe in stroškovnega zahtevka ter naložitev tožniku povrnitev njegovih stroškov postopka.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik s tožbo vsebinsko izpodbija odločitev prvostopnega organa v povezavi z odločbo drugostopnega organa, zaradi česar šteje, da je tožba skladna z določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US in 107/09 – odl. US) o predmetu spora.

K 1. točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o upravičenosti tožnika do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem.

Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je prvostopni organ po prijavi tožnika glede na njegovo vlogo in posredovana dokazila na objavljen Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z dne 27. 2. 2008 ugotavljal izpolnjevanje pogojev tožnika za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem glede na pogoje predmetnega razpisa, predpisane s strani najemodajalca, ter po ugotovitvi, da tožnik nima prijavljenega stalnega bivališča v občini A. najmanj en mesec pred objavljenim javnim razpisom (kar je bil pogoj glede na točko 2.1. razpisa in kar kot enega izmed splošnih pogojev določa tudi Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem v določbi 1. odstavka 3. člena), zavrnil njegovo vlogo. Tožnik ne ugovarja odsotnosti izpolnjevanja tega pogoja, meni pa, da bi moral prvostopni organ upoštevati dejstvo, da je imel stalno bivališče več kot deset let pred objavo javnega razpisa, čemur pa sodišče ne more pritrditi. Postopek javnega razpisa je namreč po svoji vsebini poseben upravni postopek, kjer morajo biti merila in pogoji zaradi zagotovitve enakovrednega obravnavanja vseh prijaviteljev jasno določena in obrazložena v razpisu, zlasti ob upoštevanju morebitnega velikega števila prijav, ki jih je treba obravnavati nepristransko in hitro, kar pomeni, da če bi prvostopni organ upošteval stalno prebivališče tožnika v občini od leta 1995 pa do 21. 7. 2004 (kar izhaja iz njegove vloge), bi s tem odločil v nasprotju s pogoji javnega razpisa. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljnjem besedilu Pravilnik, Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06) v določbi 1. odstavka 3. člena med splošnimi pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja (med drugim) predpisuje, da le-ti imajo: - stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja (2. alineja). V obravnavanem primeru je prvostopni organ (ob določitvi pogoja stalnega prebivališča v občini) zato ravnal v skladu s citirano določbo Pravilnika, ko je pogojeval upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem stalno prebivališče na območju občine, pri čemer pa sodišče še pripominja, da je območje delovanja Javnega stanovanjskega sklada (ki je najemodajalec predmetnega razpisa) lokacijsko isto območje kot območje občine A., saj je bil Javni stanovanjski sklad ustanovljen s strani te občine z namenom upravljanja in razpolaganja s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter drugim premoženjem, ki ga je nanj prenesla občina A., kar pomeni z nepremičnim premoženjem, ki se nahaja na območju občine A. (glede na razdelitev premoženja med občinami po delitveni bilanci z dne 26. 8. 1996), kamor pa naselje C. (glede na določbe Statuta občine A. in Statuta občine D.) ne spada. Predmetni javni razpis pa je bil tudi objavljen na predpisan način iz določbe 17. člena Pravilnika (po kateri mora biti objavljen v sredstvih javnega obveščanja), saj je bil objavljen na internetnih straneh prvostopnega organa, kot tudi v lokalnem časopisu.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.

K 2. točki izreka:

Po določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zahtevo tožnika in toženke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo.