UPRS sodba U 383/2007

Tožbi se ugodi tako, da se 2. točka izreka odločbe Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 321-22-32758-2006-96/003 z dne 13. 6. 2007 odpravi in zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Z izpodbijanim delom odločbe je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja zavrgla zahtevka tožeče stranke za posebno premijo za bike in vole za 6 bikov do 24 – za odpremo in za ekstenzifikacijsko premijo za posebno premijo za 6 bikov do 24 – za odpremo. Iz obrazložitve odločbe sledi, da se zahtevka zavržeta, ker za živali z ušesnimi številkami ..., ki so bile odpremljene v drugo državo članico EU, ni bila predložena odpremna izjava.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. 33100-3285/2007 z dne 23. 8. 2007 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno. Odločba temelji na pravilni uporabi materialnega prava. Iz dokumentov zadeve je razvidno, da je tožnica v skladu s točko c) petega odstavka 9. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (Uradni list RS, št. 9/2006, 76/2006 in 83/2006, v nadaljevanju: Uredba) skupaj z zbirno vlogo, t.j. dne 10. 4. 2006 vložila obrazec „A-Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu, nekateri zahtevki in izjave za leto 2006“, na katerem je uveljavljala ekstenzifikacijsko plačilo. V skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe pa je tožnica na obrazcih „Posebna premija, klavna premija ter dodatno plačilo za govedo za leto 2006“, z dne 19. 9. 2006, 27. 11. 2006 in 18. 12. 2006 uveljavljala posebno premijo za 8 bikov ter klavno premijo in dodatno plačilo za 8 klavnih goved. Tožnica je dne 27. 11. 2006 osebno vložila obrazec „Posebna premija, klavna premija in dodatno plačilo za govedo za leto 2006“, na katerem je uveljavljala posebno premijo za živali z navedenimi ušesnimi številkami. K zahtevku je priložila tudi kopije potnih listov. Nato je dne 18. 12. 2006 za te živali na obrazcu „Posebna premija, klavna premija in dodatno plačilo za govedo za leto 2006“ uveljavljala še klavno premijo in dodatno plačilo za klavno govedo ter k zahtevku priložila klavne zapisnike. Iz dokumentov je tudi razvidno, da tožnica odpremne izjave za živali z navedenimi ušesnimi številkami ni poslala. Ker tožnica v pritožbi trdi drugače, da je odpremno izjavo poslala pravočasno in kot dokaz poleg odpremne izjave prilaga potrdilo o priporočeni poštni pošiljki z dne 18. 12. 2006, je drugostopni organ zaradi ugotovitve dejanskega stanja stehtal vso dokumentacijo, poslano s priporočeno pošiljko z dne 18. 12. 2006 in sicer obrazec „Posebna premija, klavna premija ter dodatno plačilo za govedo za leto 2006“ in šest klavnih zapisnikov. Navedene listine in kuverta z dne 18. 12. 2006, ki se nahajajo med dokumenti konkretne zadeve, tehtajo 0,052 kg, iz nalepke na kuverti pa je razvidno, da je pošiljka, ki jo je tožnica oddala na pošto, tehtala 0,052 kg. Glede na ugotovljeno težo pošiljke, obrazca, klavnih zapisnikov in kuverte, ki se nahajajo med dokumenti prvostopne zadeve, pritožbeni organ sklene, da se v pošiljki, ki jo je tožnica oddala priporočeno na pošto 18. 12. 2006, ni nahajalo nič drugega. V Centralnem registru govedi je razvidno, da so bile obravnavane živali izvožene 28. 11. 2006. To pomeni, da bi morala tožnica, skladno s 6. odstavkom 93. člena Uredbe 1973/04/ES, v roku treh mesecev oziroma najpozneje do 28. 2. 2007, predložiti odpremno izjavo. Ker tega ni storila, je odločitev, da se zahtevek zavrne, utemeljena. Odpremne izjave, ker jo je tožnica predložila šele v pritožbenem postopku in po poteku predpisanega materialnega prekluzivnega roka, ki ga ni mogoče podaljšati, pa ni mogoče upoštevati.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Še vedno je prepričana, da je zahtevku, ki ga je vložila 18. 12. 2006, priložila tudi izjavo o odpremi. Ker je pritožbeni organ k tehtanju poslane dokumentacije ni povabil, utemeljeno dvomi tudi v pravilnost tehtanja. Kolikor pa bi se v upravnem sporu vseeno izkazalo, da tožnica po pomoti sporne izjave ni poslala, meni, da bi jo organ, skladno s 3.č členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06) moral pozvati k dopolnitvi vloge. Ker tega ni storil, je bila tožnica ves čas v zmotnem prepričanju, da je njena vloga popolna, kar je razvidno tudi iz vsebine njene pritožbe. Glede na to, da je tožeča stranka zahtevke vložila 27. 11. 2006 - za dodelitev posebne premije in 18. 12. 2006 - za dodelitev klavne premije in dodatnega plačila za klavno govedo, tožena stranka pa bi z vpogledom v Centralni register govedi lahko ugotovila, da je tožnica obravnavane živali dejansko izvozila v drugo državo članico 28. 11. 2006, bi jo skladno z navedeno določbo ZKme morala pozvati na dopolnitev vloge in tako do očitane zamude roka sploh ne bi prišlo. V postopku je bil kršen tudi 8. člen ZUP, saj ni bilo ugotovljeno dejstvo, da tožnica razpolaga s sporno izjavo o odpremi, ki jo je priložila tudi k pritožbi. Sodišču predlaga, da po izvedbi ponujenih dokazov izpodbijano odločbo odpravi in odloči tako, da njenim zahtevkom ugodi, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Sodišču predlaga še, da odloči o povrnitvi sodne takse.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je sodišču na poziv predložila upravne spise, ki se nanašajo na zadevo. Sodišče je, po ugotovitvi, da se v odstopljenem spisu za rešitev spora ključne listine - vloge tožeče stranke z dne 18. 12. 2006 (obrazec, klavni zapisniki in kuverta), katerih teža se je ugotavljala v pritožbenem postopku, ne nahajajo, toženo stranko pozvalo, da predloženi upravni spis dopolni z manjkajočo dokumentacijo. Tožena stranka zahtevanih listin tudi na ponovni poziv ni predložila. Sodišče je obvestila, da se manjkajoči dokumenti v arhivu Agencije ne nahajajo. Kot izhaja iz njenega dopisa z dne 1.10. 2009, na podlagi navedenega in na podlagi že ustaljene prakse ne dvomi, da jih je sodišču, skupaj z drugimi dokumenti konkretne zadeve, posredovala že ob odgovoru na tožbo.

Sodišče tudi po ponovnem pregledu predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je le-ta nepopoln. V njem se (skladno s popisom spisa) nahaja 19 dokumentov, ki so bili podlaga za odločanje v postopku na prvi in drugi stopnji upravnega postopka, med njimi zbirna vloga stranke - prva stran ovojne mape, obrazci „A“, „B“, „D“, izjava, zahtevek za priglasitev v register primarnih proizvajalcev živil rastlinskega porekla, vse 11. 4. 2006, in pisemska ovojnica 10. 4. 2006. Vloga tožeče stranke, poslana s priporočeno poštno pošiljko dne 18. 12. 2006, s prilogami, se v predloženem spisu ne nahaja. Poleg navedene, se v spisu tudi ne nahaja Obrazec „Posebna premija, klavna premija in dodatno plačilo za govedo za leto 2006“ s priloženimi kopijami potnih listov z dne 27. 11. 2006, kot tudi ne vloga z dne 19. 9. 2006, k predložitvi katerih, glede na njihovo nespornost, sodišče tožene stranke ni izrecno pozivalo.

Ker ostaja odstopljeni upravni spis tudi po ponovnem pozivu nepopoln, je sodišče skladno z 3. odstavkom 38. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, v nadaljevanju ZUS-1) v zadevi odločilo na njegovi podlagi. Ker podatki upravnega spisa preizkusa pravilnosti v postopku ugotovljenega dejanskega stanja ne omogočajo, je sodišče tožbi ugodilo, odločbo v izpodbijanem delu odpravilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem bo potrebno dejansko stanje, ob udeležbi tožeče stranke, ugotoviti na podlagi celotne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe.

Ni pa po presoji sodišča mogoče slediti stališču tožeče stranke, da bi moral upravni organ z njeno vlogo, če odpremne izjave vlogi z dne 18. 12. 2006 res ni priložila, obravnavati kot nepopolno. Tožeča stranka je namreč vlogo nesporno vložila pravočasno in s predpisano vsebino. Dokaz o dostavi ni predpisan kot obvezni sestavni del vloge, zaradi nepredložitve katerega bi bila vloga nepopolna. Pravočasna predložitev dokaza o dostavi predstavlja materialni pogoj za pridobitev pravice, ki se z zahtevkom uveljavlja. Določbe zakona o dopolnjevanju vloge v primeru nepravočasne predložitve dokaza zato ne pridejo v poštev.

O stroških postopka sodišče ni odločalo. Tožeča stranka namreč uveljavlja le povrnitev plačane sodne takse. Ta pa se tožniku, ki s tožbo uspe, vrne na podlagi opombe c) k tarifni številki 6.1. ZST-1.

Sodišče je v zadevi je odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1.