VSM Sklep IV Kp 35722/2020

Pritožba zagovornika osumljenega B. B. se zavrne kot neutemeljena.

1Z napadenim sklepom je predsednik Okrajnega sodišča v Mariboru zahtevo za izločitev višjega pravosodnega svetovalca C. C., podano s strani zagovornika osumljenega B. B. v kazenski zadevi III Kpd 35722/2020 zaradi kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zavrnil.

2Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik osumljenega zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pristojnemu predsedniku sodišča.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uvodoma pritožbeno sodišče navaja, da je za odločitev o izdaji napadenega sklepa pristojen predsednik Okrajnega sodišča v Mariboru, A. A., ki je napadeni sklep tudi izdal. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je bila obravnavana kazenska zadeva iz pristojnosti Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, dne 1. 3. 2019 prenešena na Okrajno sodišče v X. Navedeno pa je tudi podlaga, da je o zahtevi za izločitev višjega pravosodnega svetovalca odločal predsednik Okrajnega sodišča v Mariboru. Zato so vsi pomisleki pritožnika v tej smeri neutemeljeni.

5Po pregledu kazenskega spisa in preučitvi izjave višjega pravosodnega svetovalca (v nadaljevanju VPS), pritožbeno sodišče ni našlo nobenih razlogov, ki bi narekovali njegovo izločitev in kazali na njegovo pristranskost. Na podlagi 54. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) je v obravnavani zadevi opravljal zaslišanja prič višji pravosodni svetovalec C. C., po odredbi sodnice ter po posvetovanju z njo ni ugodil predlogu zagovornika osumljenega za preklic zaslišanja prič. Zato ne more biti govora o nezakonitem postopku, še manj pa o takšnem, ki bi pomenil pristransko ravnanje VPS, saj je opravljal posamezna procesna dejanja po pooblastilu sodnice in v skladu z zakonom. Tako v obravnavani zadevi ne gre za odločanje oziroma izvajanje sodne oblasti po osebi, ki ni sodnik in ki ne bi imela pooblastila v zakonu in zato ne more biti govora o kršitvi pravice do poštenega sodnega postopka v povezani z načelom nepristranskosti sodišča, kar navaja tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. Zato pritožba, ki te razloge pogreša in uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/1-11 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s členom 403/1 ZKP, ni utemeljena, saj sodišče prve stopnje ni imelo nobenih razlogov, da bi podvomilo v izjavo VPS z dne 21. 10. 2020, iz katere izhaja, da je deloval po ustaljeni sodni praksi in po posvetovanju s sodnico stranke obvestil, da narok ne bo preložen, kot to izhaja iz podatkov kazenskega spisa. Ker ne gre za samostojno odločitev VPS, niti ne more biti govora o njegovi pristranskosti, zato pritožba, ki skuša prepričati, da je njegovo ravnanje pristransko, ne more biti uspešna.

6Zato je odločitev predsednika sodišča, da je VPS v konkretnem primeru ravnal v okviru pristojnosti, ki mu jih podeljuje zakonodaja Republike Slovenije, in sicer ZS, pravilna, pritožba zagovornika, ki niti v preostalem ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost in zakonitost napadenega sklepa, pa neutemeljena.

7Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (člen 402/III ZKP).