VSL Sodba I Cpg 327/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15. dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 746,64 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 42.757,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi po zapadlosti posameznih računov. Tožeči stranki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oz. podredno, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Spor se nanaša na plačilo računov za opravljene storitve po Pogodbi o izvedbi javnega naročila „Vodenje projektne pisarne A“ (v nadaljevanju: Pogodba), ki je bila sklenjena po izvedenem javnem naročilu. Tožeča stranka je zahtevala plačilo dodatnih del in storitev, ki naj ne bi bile vključene v Pogodbo in predstavljajo izredne in nepredvidljive okoliščine, ki pred začetkom dela niso bile znane in naj bi bistveno vplivale na obseg izvajanja del. Tako tožena stranka naj ne bi imela urejene dokumentacije za nazaj, ni oddajala zahtevkov, s katerimi bi uveljavljala povračilo stroškov in nihče od ponujene petčlanske ekipe ni imel ustreznih izkušenj, zaradi česa ni bilo mogoče zagotoviti samostojnega dela ekipe. Navajala je, da je dodatno delo in kadre tožena stranka odobrila.

6Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo iz naslednjih bistvenih razlogov. Tožeča stranka bi dela morala izvajati s priglašenim kadrom po pogodbi (mag. B. B. in C. C.). Dodatni kadri, ki jih je vključila tožeča stranka pa so v bistvu zamenjali prej omenjena in so delali namesto njiju. Iz Pogodbe tudi ne izhaja, da bi v mesečno pavšalno vrednost bilo vključenih le 30 ur storitev, kar je navajala tožeča stranka. Za plačilo dodatnih del bi moral biti sklenjen aneks. Tožena stranka je aneks pripravila, pozvala tožečo stranko, da ga dopolni z manjkajočimi podatki za določitev obsega dodatnega dela, tožena stranka pa tega ni storila.

7Pogodba med strankama je v bistvenih delih določala naslednje. Predmet Pogodbe je vzpostavitev in vodenje projektne pisarne A, ki obsega koordinacijo, nadzor, poročanje in svetovanje. Storitve, ki jih je izvajalec po tej Pogodbi dolžan izvajati za naročnika, so podrobneje opredeljene v tehničnih zahtevah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so sestavni del te Pogodbe (prvi odstavek 2. člena Pogodbe). Tehnične zahteve so navedene v 6. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (priloga B10).¹ V 4. členu Pogodbe sta stranki določili pogodbeno ceno in plačilne pogoje. Pavšalna pogodbena vrednost brez DDV za en mesec izvajanja storitev znaša 2.229,75 EUR, dodatno še DDV 490,55 EUR. V okviru pavšalne vrednosti je ponudnik dolžan izvajati vse storitve, ki so sestavni del te Pogodbe.

8Pritožba ne more uspeti z navedbami, ki nasprotujejo ugotovitvi, da Pogodba ne določa omejitve 30 ur na mesec za storitve po pavšalu. Takšne določbe Pogodba nima, niti je ni v uradni dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom. Pogodba je bila sklenjena v pisni obliki, zato zanjo velja domneva o popolnosti listine. Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo (prvi odstavek 56. člena OZ). Tožeči stranki ni mogoče slediti, da bi bila kakorkoli določena omejitev 30 ur storitev v ceni mesečnega pavšala. Nasprotnega tudi ne izkazuje elektronsko sporočilo z dne 24. 11. 2017, ki ga je tožeča stranka poslala 8 dni po sklenitvi Pogodbe (A7). V njem je tožeča stranka sporočila, da so glede na opis pričakovanega obsega dela na pogajanjih ceno prilagodili na način, da zagotavlja 30 ur dela na projektu. Takšna pričakovanja tožeče stranke niso nikjer navedena kot del pogodbe in so zato neupoštevna. Tudi pritožbeno sklicevanje na upoštevanje volje in namena pogodbenih strank ne more biti uspešno. Pogodba je jasna na način, da mesečni pavšal pokriva vse storitve po Pogodbi in urna omejitev v njej ni določena, zato v tem delu ni potrebe po posebnih razlagalnih metodah.

9Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da v kolikor bi tožena stranka naročila dodatne storitve, bi morali stranki (pisno) spremeniti Pogodbo, ob upoštevanju pogojev iz 95. člena ZJN-3.² Stranki bi torej z aneksom morali opredeliti, katere so tiste dodatne storitve, ki niso zajete v osnovni Pogodbi. Čeprav je v sodni praksi izraženo stališče, da je oblika pogodbe o izvajanju javnega naročila predpisana v dokazne namene (ad probationem), pa sta stranki s Pogodbo v 17. členu določili pisnost sprememb Pogodbe kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem).

10Do spremembe Pogodbe oz. sklenitve aneksa ni prišlo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka pripravila aneks in ga poslala tožeči stranki, ki pa ga ni podpisala in vrnila. Pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo njene navedbe, da je bila tožena stranka tista, ki aneksa ni želela skleniti. Opozarja na svojo 1. pripravljalno vlogo, v kateri je navedla, da do sklenitve aneksa ni prišlo, saj je na besedilo tožeča stranka podala nekaj (utemeljenih) pripomb […]. Katere so te pripombe tožeča stranka ni pojasnila, niti to ne izhaja iz e-sporočil na katere se pritožba sklicuje. Zato s takšnimi navedbami pritožba ne more uspeti.

11Pritožba nadalje očita bistveno kršitev določb postopka in zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ker naj bi sodišče prve stopnje prezrlo elektronska sporočila iz katerih izhaja, da je tožena stranka odobrila dodaten kader in ni šlo za zamenjavo priglašenega kadra. Ne drži, da je sodišče te navedbe in dokaze prezrlo, saj jih omenja v 6. točki obrazložitve. Na podlagi nasprotujočih si navedb tožeče in tožene stranke glede tega ali je dodatno priglašen kader (kar je tožena stranka res potrdila) dejansko zamenjal po Pogodbi priglašen kader, pa je sodišče prve stopnje sledilo toženi stranki. Napravilo je zaključek, da po Pogodbi priglašeni osebi nista ves čas opravljali dela, ampak ju je dodatno priglašeni kader zamenjal.

12Pritožba navaja, da ugotovitev, da B. B. in C. C. nista ves čas sodelovala pri izvedbi storitev zanikata elektronski sporočili z dne 11. 12. 2017 in 18. 12. 2017. Iz navedenih sporočil ne izhaja potrditev, da bi tožeča stranka ves čas delo opravljala s priglašenim kadrom po Pogodbi. V elektronskih sporočilih se tožeča stranka sklicuje tudi na priloge k računom, v katerih je navedeno katera oseba in koliko ur dela je opravila za toženo stranko. Iz teh prilog pa ne izhaja, da so veliko večino dela opravili drugi kadri in ne B. B. ter C. C. Slednji ni niti nikjer omenjen. Tožeča stranka je v zvezi z delom C. C. navajala, da bi naj bil vključen v kasnejše faze projekta, nato pa tudi trdila, da je bil vključen v interno delo. Takšne navedbe so po presoji višjega sodišča pavšalne in neprepričljive.

13Sicer pa vprašanje kateri kader je izvajal delo po Pogodbi po presoji višjega sodišča ni bistveno za rešitev spora. Zavrnitev dokaznega predloga po zaslišanju B. B. in C. C. zato ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Tožeča stranka je svoj zahtevek utemeljevala na tem, da je v pavšalno ceno po Pogodbi bilo vključenih 30 ur storitev in da je opravila dodatna dela, ker so se pojavile izredne in nepredvidljive okoliščine po sklenitvi Pogodbe. Višje sodišče se je že opredelilo do tega, da omejitev 30 ur storitev na mesec iz Pogodbe ne izhaja in je pritožba v tem delu neutemeljena. Kolikor tožeča stranka dodatno delo utemeljuje s presežkom nad 30 ur, zato s tem ne more uspeti. Tožeča stranka bi morala zato konkretno navesti katera so tista dela, ki niso bila vključena v Pogodbo in jih je tožena stranka dodatno naročila, tožeča pa opravila. Večja količina dokumentov, ki jih je bilo treba vnašati v sisteme, tudi po presoji višjega sodišča ne pomenijo izrednih ali nepredvidljivih okoliščin, pač pa gre za riziko, ki ga je nase sprejela tožeča stranka s sklenitvijo Pogodbe s plačilom po mesečnem pavšalu. Iz Pogodbe oz. tehnične specifikacije tudi ne izhaja, da bi se delo nanašalo le na dokumente z datumom po sklenitvi Pogodbe, kot je trdila tožeča stranka. Po presoji višjega sodišča pa navedene razmejitve med pogodbenimi in zatrjevanimi dodatnimi deli tožeča stranka ni znala ustrezno pojasniti.

14Pritožba nadalje še navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb, da tožena stranka računa št. 2017-1-0600 z dne 31. 12. 2017 ni plačala niti v pavšalnem znesku. Višje sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi (list. št. 84) navedla, da je ta račun dne 9. 2. 2018 plačala z napačnim sklicem in zneskom (preplačilo pavšala v višini 209,70 EUR). Pojasnila je, da je račune plačal direktor, saj je računovodkinja tedaj bila v bolniški, sam pa ni bil vešč izvajanja plačil. Navedenih dejstev (da je bilo izvedeno plačilo računa vsaj v pavšalnem znesku) tožeča stranka ni prerekala, zaradi česar se štejejo za priznane. Pritožba zato tudi s temi navedbami ne more uspeti.

15S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, višje sodišče pa tudi ni zaznalo nobenih kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

16Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ti v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) znašajo 1000 točk za odgovor na pritožbo (OT), materialni stroški v skladu z 11. členom OT oz. 20 točk in 22% DDV. Vrednost točke je 0,60 EUR. Skupno pritožbeni stroški tožene stranke znašajo 746,64 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

¹ Te se nanašajo na: - pomoč pri vzpostavitvi projekta A: ESSR; - vodenje in koordinacijo projektne pisarne projekta, izvajalcev in partnerjev ter komunikacijo z izvajalci, partnerji in drugimi deležniki ter nadzornimi organi; - koordinacijo in nadzor partnerjev ter podizvajalcev; - vzpostavitev sistema za interno in eksterno izvajanje projekta; - poročanje in izvajanje aktivnosti v zvezi s črpanjem EU sredstev. Vsaka postavka vsebuje še natančnejšo opredelitev del.
² Sprememba je v skladu z 2. točko prvega odstavka 95. člena ZJN-3 dopustna, če gre za dodatne storitve ali dobave blaga, ki jih izvede prvotni izvajalec, če so potrebne, čeprav niso bile vključene v prvotno javno naročilo, in če zamenjava izvajalca ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali inštalacijami, naročenimi v okviru prvotnega javnega naročila, ter bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov.