VSL Sklep IV Cp 1357/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Sicer se pritožba predlagatelja zavrne in se v izpodbijanem ter nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 16. 3. 2021 v ... sklenila A. A. in B. B., ter mld. C. C., mld. D. D. in mld. E. E. zaupalo v varstvo in vzgojo materi A. A. (I. in II. točka izreka). Glede osebnih stikov mld. C. C., mld. D. D. in mld. E. E. z očetom A. A. je odločilo, da se izvajajo po predhodnem dogovoru med staršema ter ob upoštevanju želja in koristi otrok, po potrebi s pomočjo pristojnega centra za socialno delo (III. točka izreka). A. A. je od 13. 4. 2021 dalje za preživljanje mld. C. C., mld. D. D. in mld. E. E. dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 150 EUR za vsakega, do pravnomočnosti sklepa zapadle in neplačane zneske preživnine je dolžan plačati v roku petnajst dni, v bodoče zapadle pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od prve uskladitve preživnin dalje pa je dolžan plačevati preživnino v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade RS in obvestilu pristojnega centra za socialno delo (IV. točka izreka). Predlog predlagateljev v delu, v kolikor sta predlagala več ali drugače, je sodišče zavrnilo (V. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške nepravdnega postopka (VI. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje predlagatelj.¹ Pritožbo vlaga zoper III. in IV. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma spremembo sklepa tako, da se zniža znesek mesečne preživnine predlagatelja za posameznega otroka na 100 EUR ter jasno in konkretno določi stike predlagatelja z otroki. Odločitev o stikih predlagatelja z mladoletnimi otroki je presplošna, nedorečena in zato napačna, zlasti se je ne da izvršiti v izvršilnem postopku. Ker se bivša zakonca nista bila sposobna sporazumeti o stikih nerezidenčnega starša z otroki, bi o tem v skladu s petim odstavkom 141. člena Družinskega zakonika (DZ) moralo odločiti sodišče. Stike bi moralo določiti jasno in natančno, na način, ki bi bil izvršljiv v izvršilnem sodnem postopku, sodišče pa tega ni storilo. Kolikor nasprotna udeleženka ne bo soglašala s stiki, jih predlagatelj ne bo mogel imeti niti ob posredovanju Centra za socialno delo (CSD).

3Glede preživnine predlagatelj navaja, da odločitev sodišča ne upošteva materialnih in pridobitnih zmožnosti predlagatelja ter dejanskih prihodkov nasprotne udeleženke, ki so višji od predlagateljevih. Povzema ugotovitve sodišča prve stopnje ter navaja, da nasprotna udeleženka skupaj z otroškim dodatkom prejema prihodke v višini 1.075 EUR, predlagatelj tako dosega le 84,5% mesečnih prihodkov nasprotne udeleženke. Predlagatelj odplačuje tudi stanovanjski kredit v višini 280 EUR in ima mesečne stroške bivanja v višini 400 EUR. Sodišče je predlagatelju priznalo le polovico teh stroškov, ker je štelo, da v stanovanju biva tudi predlagateljeva partnerka, kar ne drži, saj se ta v stanovanju nahaja le občasno. Ne glede na to pa je z odločitvijo sodišča prve stopnje ogroženo preživljanje predlagatelja, saj njegovi mesečni prejemki (skupaj z regresom za prehrano) ne zadostujejo za plačilo preživnine, stroškov bivanja (200 EUR) in mesečnega obroka kredita (280 EUR). Za najnujnejše življenjske potrebe mu ne bo ostalo ničesar. Sodišče je napačno štelo v premoženje predlagatelja finančna sredstva, ki jih sicer izkazuje neaktualna bilanca stanja za poslovno leto 2019. Finančna sredstva so del premoženja oziroma last gospodarske družbe in jih predlagatelj ne more uporabljati v neposlovne – privatne namene. Sodišče ni upoštevalo aktualnih poslovnih rezultatov gospodarske družbe C., d. o. o., katere lastnik oz. družbenik je predlagatelj, in ni upoštevalo, da se je preneseni dobiček iz preteklih let v letu 2020 zmanjšal za 15.000 EUR, predvsem zaradi epidemije COVID-19. Preostanek prenesenega dobička v višini 48.000 EUR zadostuje le za enoletno izplačilo plač zaposlenim v podjetju. Preživetje družbe v letu 2021 je zelo vprašljivo in predlagatelj si ne more izplačati prenesenega dobička. Prilaga letno poročilo za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2020, ki je bilo objavljeno na AJPES-u dne 20. 5. 2021, torej po odločitvi sodišča prve stopnje. Izkaz poslovnega izida dokazuje, da je podjetje v letu 2020 ustvarilo izgubo v višini 15.715,35 EUR in preneseni dobiček znaša le še 48.462,57 EUR. Gre za pravočasen dokaz, ki naj ga pritožbeno sodišče upošteva ter hkrati vpogleda vse javno objavljene aktualne poslovne podatke družbe C., d. o. o., za poslovno leto 2020 na portalu AJPES. Odločitev sodišča glede višine preživnine tudi bistveno odstopa od sporazuma, ki sta ga dne 9. 12. 2020 na zapisnik podpisala predlagatelj in nasprotna udeleženka pred CSD X, kjer sta se dogovorila, da bo predlagatelj mesečno plačeval preživnino za vsakega mld. otroka po 100 EUR. Zakaj sodišče tega sporazuma ni upoštevalo, ni pojasnilo, odločba sodišča je v tem delu neobrazložena in je zato storjena bistvena kršitev določb postopka.

Odločitev sodišča v IV. točki izreka je v nasprotju z materialnim pravom, ker je sodišče preživnino predlagatelju določilo previsoko in s tem ogrozilo njegovo preživljanje. Napačno je ugotovilo, da ima predlagatelj višje mesečne prihodke kot nasprotna udeleženka, ki je tudi delovno sposobna ter zmožna in bi lahko pridobivala dohodke tudi iz zaposlitve.

4Nasprotna udeleženka² v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

5Pritožba je delno utemeljena.

Glede odločitve o stikih mld. otrok s predlagateljem

6Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da predlagatelj z mld. otroki ne želi imeti nikakršnih stikov, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji, ki jih je postavil. Zaključilo je, da je takšno stališče v nasprotju s potrebami in koristmi otrok in odločilo, da se stiki mld. otrok z očetom izvajajo po predhodnem dogovoru med staršema ter ob upoštevanju želja in koristi otrok, po potrebi s pomočjo pristojnega CSD. Predlagatelj v pritožbi utemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o stikih presplošna in nedorečena ter neizvršljiva, dejansko stanje glede stikov pa je ostalo nepopolno ugotovljeno.

7V skladu s 141. členom DZ ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek). Tisti od staršev, kateremu je bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo, ali druga oseba, h kateri je otrok nameščen, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča stike. Prizadevati si mora za ustrezen otrokov odnos do stikov z drugim od staršev oziroma s starši. Tisti od staršev, ki izvaja stike, pa mora opustiti vse, kar otežuje izvajanje stikov ter varstvo in vzgojo otroka (drugi odstavek). Starši, ki ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se sporazumejo o stikih. Če se o tem sami ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD, na njihovo željo pa tudi mediatorji (tretji odstavek). Če se sporazumejo, lahko predlagajo sklenitev sodne poravnave, če se o stikih ne sporazumejo, pa o tem odloči sodišče (četrti in peti odstavek).

8Določba 141. člena DZ v ospredje postavlja otroka, ki je nosilec pravice do stikov z obema od staršev, s stiki se torej prvenstveno zagotavljajo koristi otroka, čeprav so stiki z otrokom tudi pravica obeh staršev. Stiki morajo biti otroku v korist tako po obsegu kot tudi po načinu izvrševanja stikov.³

9Do sporazuma udeležencev glede stikov mld. otrok s predlagateljem v tem postopku ni prišlo. Sodišče prve stopnje je stike sicer določilo, vendar je odločitev nedoločna, tako da ni mogoče presoditi, ali so tako določeni stiki mld. otrokom v korist. Odločitev je namreč prepuščena nadaljnjemu dogovoru med udeležencema (ta do sedaj ni bil možen) ter željam in koristim otrok. S tako določenimi stiki namen stikov ni dosežen. Ker predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje stikov ni želel, se sodišče z njimi pravzaprav ni ukvarjalo in odločilnih dejstev glede tega, kakšni stiki so otrokom v korist, ni ugotavljalo. Pridobilo je sicer mnenje CSD, iz katerega izhaja, da lahko očetovi osebni stiki z mld. D. D. in C. C. trenutno primerno potekajo samo ob konkretni pomoči, vodenju in podpori centra, pri čemer je treba po mnenju CSD upoštevati tudi mnenje mld. D. D. in C. C. Glede tretjega otroka, torej mld. E. E., se CSD ni izrekel. CSD je pri ugotovitvah izhajal iz dejstva, da je predlagatelj vztrajal, da stikov z mld. otroki ne želi, glede na spremenjeno stališče predlagatelja ter dolžnost sodišča, da odloči o stikih, če se starši o tem ne sporazumejo, pa je treba razčistiti, kakšen je obseg stikov, ki je v konkretnem primeru mld. otrokom v korist.⁴ V ta namen bo treba pridobiti novo mnenje CSD, po pridobitvi mnenja in ponovnem zaslišanju udeležencev glede stikov pa bo moralo sodišče o teh odločiti ponovno tako, da bodo stiki tudi izvršljivi.

10Ob povedanem je sodišče druge stopnje III. točko izreka izpodbijanega sklepa, tj. odločitev o stikih, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje namreč ni upoštevalo prvega odstavka 141. člena DZ in odločilnih dejstev glede primernega obsega stikov ni ugotovilo, sodišče druge stopnje pa ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka, ker bi s prvim ugotavljanjem dejstev na pritožbeni stopnji prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe oziroma do dvostopenjskega sojenja. Vrnitev zadeve v tem delu v novo odločanje sodišču prve stopnje pa tudi ne bo povzročila hujše kršitve strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče prve stopnje bo namreč postopek le dopolnilo. Odločitev v tem delu temelji na 355. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

Glede odločitve o preživnini

11V skladu s 189. členom DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (190. člen DZ).

12Glede potreb mladoletnih otrok je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znašajo mesečni stroški preživljanja minimalno 270 EUR za vsakega otroka. Razloge o ugotovljenih potrebah mld. otrok je navedlo v 6. točki obrazložitve in višini ugotovljenih potreb predlagatelj v pritožbi ne nasprotuje ter je ne izpodbija.

13Glede ugotovljenih razmer na strani predlagatelja ta neutemeljeno navaja, da sodišče njegove stroške bivanja, ki so ocenjeni na 400 EUR, napačno deli na dva dela oziroma neutemeljeno upošteva, da v stanovanju biva tudi partnerka predlagatelja. Zatrjuje, da to ne drži, vendar je takšna navedba nedopustna pritožbena novota (337. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1), ki hkrati nasprotuje izpovedi predlagatelja na naroku. Izpovedal je namreč, da njegova partnerka živi skupaj z njim.

14Predlagatelj pritožbi prilaga izkaz poslovnega izida družbe C., d. o. o., za leto 2020 ter neutemeljeno zatrjuje, da gre za pravočasen dokaz, in predlaga vpogled v vse javno objavljene aktualne poslovne podatke družbe C., d. o. o., za poslovno leto 2020 na portalu AJPES. Kljub objavi izkaza za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2020 po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, ni dvoma, da je z ustreznimi podatki predlagatelj razpolagal že v času odločanja sodišča prve stopnje, pa kljub temu v zvezi s tem ni podal nobenih navedb in ni predlagal nobenih dokazov. Nasprotno, na naroku je navedel le, da sprašuje, kje so podatki za leto 2020 in 2021, predložil pa jih ni niti ni v zvezi z njimi podal nobenih trditev.

15Neutemeljeno je navajanje v pritožbi, da je sodišče napačno štelo v premoženje predlagatelja finančna sredstva, ki jih izkazuje neaktualna bilanca stanja gospodarske družbe C., d. o. o., saj sodišče, kot izhaja iz obrazložitve sklepa, sredstev družbe ni štelo v njegovo premoženje, je pa pravilno upoštevalo dejstvo, da je predlagatelj lastnik in direktor družbe C., d. o. o., ki uspešno deluje. Pri ugotovljenih dohodkih predlagatelja je sodišče upoštevalo, da je bilo za januar in februar 2021 (779,50 in 802,59 EUR) v plačilnih listah prikazano tudi čakanje na delo doma, s 1. 3. 2021 pa je predlagateljevo podjetje pričelo z opravljanjem svoje dejavnosti, predlagatelj je pred tem pridobil naročila, ki se izvajajo in ki podjetju, s tem pa tudi predlagatelju, prinašajo dohodek, na višino katerega kot lastnik in direktor podjetja v določeni meri lahko vpliva.

16Predlagatelj nadalje z računom pojasnjuje, kako mu po odbitku preživnine, stroškov bivanja in mesečnega obroka kredita ne ostane nič finančnih sredstev, vendar pri razporeditvi preživninskega bremena niso pomembni le prikazani dohodki, temveč pridobitne zmožnosti predlagatelja. Glede na prej navedene dejanske ugotovitve, pa sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da bo predlagatelj določeno preživnino glede na svoje pridobitne zmožnosti zmogel brez škode za svoje preživljanje.

17Pri porazdelitvi preživninske obveznosti med udeleženca tega postopka predlagatelj neutemeljeno zatrjuje, da niso upoštevane materialne in pridobitne zmožnosti predlagatelja in dejanski prihodki nasprotne udeleženke, vendar neutemeljeno. Neutemeljena je navedba, da so mesečni prihodki nasprotne udeleženke višji kot dohodki predlagatelja. Sodišče je namreč ugotovilo, da je bila nasprotna udeleženka do 28. 2. 2021 v delovnem razmerju za določen čas, sedaj pa je kot iskalka zaposlitve prijavljena na Uradu za delo. Pričakovati je sicer, da si bo lahko poiskala ustrezno zaposlitev, pri čemer je sodišče njene zmožnosti pridobivanja dohodkov ocenilo na dohodke v višini minimalne plače. Trenutno pa prejema 300 EUR nadomestila za čas brezposelnosti in 400 EUR denarne socialne pomoči. Poleg tega prejema še 375 EUR otroškega dodatka, vendar predlagatelj neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče zato pri odločitvi moralo upoštevati, da so njeni prihodki višji od njegovih, ki so v mesecu januarju in februarju 2021 znašali 779,50 in 802,59 EUR. V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč pri določitvi preživninske obveznosti staršev otroški dodatek ne upošteva.⁵

18Sodišče je tako pravilno ugotovilo, da so predlagateljevi dohodki višji od dohodkov nasprotne udeleženke, pri čemer je ob ugotovljenih dohodkih predlagatelja, kot je bilo že navedeno, upoštevalo, da je bilo za januar in februar 2021 v plačilnih listah prikazano tudi čakanje na delo doma, s 1. 3. 2021 pa je predlagateljevo podjetje pričelo z opravljanjem svoje dejavnosti. Glede na ugotovitve sodišča, da so možnosti pridobivanja finančnih sredstev na strani predlagatelja, ki je lastnik in direktor družbe C., d. o. o., ki uspešno deluje, nekoliko višje od možnosti nasprotne udeleženke, ki je trenutno brezposelna, nasprotna udeleženka, ki so ji mld. otroci zaupani v varstvo in vzgojo, pa bo v večji meri poskrbela za vsakodnevno varstvo, vzgojo in oskrbo vseh treh otrok, je sodišče preživninsko breme med starša pravilno razporedilo. 150 EUR za vsakega otroka nosi predlagatelj, 120 EUR pa nasprotna udeleženka.

19Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi s sporazumom, ki sta ga udeleženca podpisala dne 9. 12. 2020 pri CSD in se dogovorila za plačilo preživnine za vsakega otroka v višini 100 EUR. Glede na to, da so potrebe otrok nesporne, in sicer v višini 270 EUR za vsakega, takšnega sporazuma sodišče ni moglo upoštevati, saj je moralo prisoditi preživnino, ki je primerna in ustrezna ter v skladu s koristjo mld. otrok. Sicer pa bi bile tudi po navedenem sporazumu obveznosti predlagatelja višje, saj sta se udeleženca takrat dogovorila, da bosta poleg navedenega zneska preživnine stroške za nakup oblek in obutev otrok krila vsak zase, večje stroške v zvezi z otroki pa bi si delila po principu polovice po predhodnem dogovoru in na podlagi računov.

20Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje v zvezi z odločitvijo o preživninski obveznosti predlagatelja za njegove mld. otroke pravilno ugotovilo dejansko stanje ter s porazdelitvijo preživninskega bremena med udeleženca tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v tem delu tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradi dolžnosti, je pritožbo zoper IV. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

21Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

¹ Hkrati je A. A. tudi nasprotni udeleženec. Zaradi jasnosti ga sodišče druge stopnje označuje kot predlagatelja.
² B. B. je tudi predlagateljica, zaradi jasnosti jo sodišče druge stopnje označuje kot nasprotno udeleženko.
³ N. Weber v M. Čujovič in ostali: Komentar družinskega zakonika, Ljubljana, Uradni list RS, 2019, stran 433.
⁴ Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
⁵ Primerjaj sodbo VS RS II Ips 186/2014.