UPRS sklep U 384/2008

Tožba se zavrže.

Z zgoraj navedeno odločbo je Občina Gorišnica s tem, ko je odločila, da je tožnik upravičen do vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju Občine Gorišnica v znesku 0,00 €, zavrnila tožnikov zahtevek za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Tožnik se je zoper to odločbo pritožil, Župan Občine Gorišnica pa je kot drugostopni organ njegovo pritožbo z odločbo št. 034/037-2008-95 z dne 18. 6. 2008 zavrnil. Iz obeh odločb izhaja, da je bil tožniku zahtevani znesek vrnjen že 17. 1. 1992.

Tožnik v tožbi navaja, da zgoraj navedeno ne drži, torej da denarja še ni prejel in vztraja pri svojem zahtevku.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je tožnik sredstva, ki jih je položil na račun, že dobil vrnjena in je telefonski priključek, ki ga je nameraval izvesti preko KS, izvedel na drug način. Smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba se zavrže.

Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) v 2. členu določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drugi javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Kaj je upravna zadeva, določa Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) v 2. členu. Ta pravi, da je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari.

Tožeča stranka izpodbija odločbo Občine Gorišnica, s katero je bilo odločeno, da ni upravičena do vrnitve sredstev iz naslova vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je bilo urejeno z Zakonom o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO, Uradni list RS, št. 58/2002 s spremembami). V konkretnem primeru je bila upravičenka do vračila vlaganj po 2. členu ZVVJTO Občina Gorišnica, ki je nato po postopku, predpisanem v 6. členu tega zakona sredstva prenesla na dejanske končne upravičence, to je fizične in pravne osebe. Z zakonom določen postopek je predvideval, da lokalna skupnost z državnim pravobranilcem sklene poravnavo (8. člen ZVVJTO), če do nje ne bi prišlo, bi stekel postopek pred pristojnim okrajnim sodiščem po določbah Zakona o nepravdnem postopku.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da v predmetni zadevi ne gre za odločbo izdano v izvrševanju upravne funkcije ali za odločbo izdano v upravni zadevi, saj ne gre za odločanje o pravici stranke na področju upravnega prava, ampak gre med strankama tega upravnega spora za spor iz premoženjskega – civilnopravnega razmerja, saj tožeča stranka zahteva plačilo določenega zneska, tožena stranka pa zatrjuje, da tožeča stranka do tega zneska ni upravičena. Takšni spori pa se rešujejo pred rednim sodiščem in ne v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem.

Izpodbijana odločba torej ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo zavrglo (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena).