VSL Sklep II Cp 1508/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. tč. razveljavi.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v I. in III. tč. sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeleženki, ki je podala predlog za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti, ta ne vrne (I.), in da se ji odvzame pravice voliti in biti voljen (II.). Odločilo je še, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (III.).

2Zoper sklep se predlagateljica pritožuje, predlaga njegovo spremembo tako, da se ji poslovna sposobnost vrne, podredno pa razveljavitev sklepa in ponovno odločanje. Očita, da je sodišče odločilo preko meja njenega predloga, ko ji ne le ni vrnilo delno odvzete poslovne sposobnosti, pač pa ji je celo odvzelo volilno pravico. Nadalje očita, da sploh ni navedeno, za katero bolezen pri njej gre in na podlagi česa je sprejeta prognoza, da ni mogoče pričakovati izboljšanja njenega stanja. Vztraja pri svojem nasprotovanju izvedenskemu mnenju, njeno zaslišanje ga ni potrdilo. Navaja, da je rekla nekaj drugega, kot piše, da je rekla. Prepričana je, da je sposobna živeti sama. Postopek razume, kar dokazuje njena komunikacija s pooblaščencem. Zaključki sodišča so po mnenju pritožbe neobrazloženi.

3Center za socialno delo na pritožbo ni podal odgovora.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Z Ustavo Republike Slovenije (URS) je zagotovljena volilna pravica. Volilna pravica je splošna in enaka (1. odst. 43. čl. URS). Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen (2. odst. 43. čl. URS). Zakon o volitvah v Državni zbor (ZVDZ) v 1. odst. 7. čl. določa, da ima pravico voliti in biti voljen za poslanca državljan RS, ki na dan glasovanja dopolni 18 let starosti.¹ V 2. odst. je določeno, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan RS, ki je dopolnil 18 let starosti, pa mu je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njegovo polnoletnost ter ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev. V 3. odst. je določeno, da sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanja roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen.

6Po navedenem se izkaže, da zakonski pogoj za poseg v eno temeljnih ustavnih pravic za udeleženko - predlagateljico, ni izpolnjen. Poslovna sposobnost ji namreč ni bila v celoti odvzeta, pač pa le delno, in sicer s sklepom 25. 5. 2006. Z izpodbijanim sklepom ji samo ni bila vrnjena delno odvzeta poslovna sposobnost. Zato že prvi pogoj za odvzem volilne pravice, torej popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, ni izpolnjen. Drži pa tudi pritožbeni očitek, da drugi pogoj, to je da udeleženka ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev, ni (ustrezno, zadostno) obrazložen. Na podlagi česa je sodišče zaključilo, da predlagateljici ni kaj dosti poznano politično dogajanje v Sloveniji (kar je navedeno med razlogi za takšno odločitev pod tč. 10. obrazložitve) in zakaj je sodišče to vzelo kot kriterij za odvzem volilne pravice, ni pojasnjeno. V tem delu je bilo zato treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP, 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

7V ostalem delu, ki se nanaša na zavrnitev vrnitve delno odvzete poslovne sposobnosti pritožba ni utemeljena in jo je treba zavrniti ter sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP, v zvezi s 42. čl. ZNP-1), saj tudi uradni preizkus sklepa ni pokazal nobenih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

8Sklep je res skopo obrazložen in drži, da ni navedena konkretna diagnoza (to je moč razbrati iz priložene dokumentacije in sodnega spisa v postopku delnega odvzema poslovne sposobnosti, in sicer gre za shizoafektivno psihozo). Vendar pritožba ne uspe omajati ključnih ugotovitev sodišča prve stopnje, oprtih na mnenje izvedenca, da namreč udeleženka zaradi svoje duševne motne ni sposobna v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi, in da se ji stanje od časa delnega odvzema poslovne sposobnosti ni popravilo, pač pa nasprotno. Laična ocena, da je predlagateljica sposobna za samostojno življenje, ki ni konkretno podkrepljena z ničemer, ne omaje strokovnih zaključkov, ki so drugačni, in ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v tč. 4. obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tudi ne drži, da bi njeno zaslišanje ovrglo strokovno mnenje izvedenca, saj ga je opravila razpravljajoča sodnica, ki se je neposredno lahko prepričala o stanju predlagateljice in je mnenje izvedenca kljub zaslišanju v celoti sprejela. Pri tem niti ni pomembno, kaj konkretno je predlagateljica izjavila.

¹ Zakon o volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament (ZVPEP) v 1. odst. 10. čl., ko opredeljuje volilno pravico, določa, da ima pravico biti voljen za poslanca v Evropskem parlamentu državljan, ki ima pravico biti voljen za poslanca Državnega zbora. Glede omejitve izvrševanja volilne pravice na lokalnih volitvah oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja volilno pravico za volitve v Državni zbor, tudi za lokalne volitve (6. odst. 5. čl. Zakona o lokalnih volitvah).