VSK sklep II Ip 83/2010

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se zavrže predlog za izvršbo v delu, v katerem je dolžniku naloženo plačilo tam navedenih zneskov, v preostalem delu pa se sklep razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (kolikor je zavrnjen predlog za izvršbo v dovolitvenem delu).

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo z utemeljitvijo, da je ta nesklepčen.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Hkrati je uveljavljal povrnitev stroškov postopka. Poudarja, da v kolikor bi bil predlog za izvršbo neustrezno oblikovan in nesklepčen, bi bilo sodišče dolžno v skladu s 108. čl. pozvati upnika, da ga ustrezno popravi, česar pa ni storilo. Res je, da bi bilo pravilno besedilo predloga za izvršbo takšno, da ne bi vsebovalo kondemnatornega dela (s katerim se dolžniku naloži plačilo zneska v roku 8 dni), vendar zaradi „odvečnega“ besedila ni mogoče predlogu očitati nesklepčnosti in na tej podlagi ni mogoče predloga za izvršbo zavrniti. V obravnavanem primeru je izvršilni predlog vseboval vse formalne sestavine iz 1. odst. 40. čl. ZIZ in iz 2. odst. 105. čl. ZPP, tako da bi se lahko obravnaval.

Pritožba upnika je utemeljena.

Ko gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi 1. odst. 44. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, s katerim (le) dovoli predlagano izvršbo, zato mora upnik predlog za izvršbo temu ustrezno oblikovati (skladno s 1. odst. 40. čl. ZIZ). V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da upnik ni predloga za izvršbo oblikoval na navedeni način, ampak kot da bi šlo za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki mora glede na 1. odst. 41. čl. ZIZ vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku plačilo terjatve skupaj z odmerjenimi stroški. Vendar pa zato upnikov predlog ni nesklepčen; izvršilni naslov, ki je podlaga predmetnemu izvršilnemu predlogu, že vsebuje del, s katerim je dolžniku naloženo plačilo terjanih zneskov. Ker je o tem že pravnomočno odločeno, bi moralo sodišče prve stopnje v tem delu predlog za izvršbo zavreči (274. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ)). Tega ni storilo, zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugoditi in izpodbijani sklep v tem delu spremeniti tako, da je predlog za izvršbo (v naložitvenem delu) zavrglo. V preostalem delu pa je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (še o dovolitvenem delu) – 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.