VSK sklep Cpg 193/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožba zavrže in postopek ustavi.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala sodišču druge stopnje, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da tožeča stranka že več let sodeluje s svojim pooblaščencem odvetnikom A. P. iz L.. Pri pripravi dokumentacije za vložitev konkretne tožbe je v pooblastilu pomotoma navedeno, da se daje za zastopanje v postopku zoper K. iz K.. V obravnavanem primeru je odvetnik takšno pooblastilo tudi predložil tožbi, medtem ko se tožba po določbi petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrže le, če odvetnik pooblastila ob vložitvi tožbe sploh ne predloži. Pri sestavi konkretnega pooblastila je prišlo do dejanske pomote in sodišče prve stopnje bi moralo tožečo stranko pozvati k odpravi pomanjkljivosti po prvem odstavku 108. člena ZPP. Pooblastilo je namreč priloga, ne pa vloga. Tožeča stranka je zatem po izdaji izpodbijanega sklepa v spis vložila popolno pooblastilo za zastopanje.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Določba 98. člena ZPP je specialna določba, ki v petem odstavku ureja pravne posledice nepredložitve pooblastila s strani odvetnika. Če pooblaščenec stranke ne predloži pooblastila za zastopanje, mu mora sodišče dovoliti, da za stranko začasno opravlja procesna dejanja, vendar mu hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja (drugi odstavek 98. člena ZPP). Če pooblaščenec v sodno določenem roku ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oz. pravno sredstvo zavrže (četrti odstavek 98. člena ZPP). Te določbe pa se ne uporabljajo, če ima pooblaščenec stranke status odvetnika. V tem primeru (če tožbi ali pravnemu sredstvu ni priloženo pooblastilo) sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko in tožbo ali pravno sredstvo takoj zavrže (peti odstavek 98. člena ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni mogoče razlikovati med nepopolnim pooblastilom in primerom, ko pooblastilo sploh ni predloženo. Pojem „nepredložitev pooblastila“ namreč vsebuje tudi „predložitev nepravilnega oz. nepopolnega (z napako obremenjenega) pooblastila“. Pravno neupoštevno je tudi dejstvo, da je pooblaščeni odvetnik tožeče stranke naknadno predložil v sodni spis popolno pooblastilo za zastopanje, saj je to storil šele po izdaji izpodbijanega sklepa prvostopnega sodišča.

V obravnavani zadevi je torej sodišče prve stopnje postopalo pravilno in zakonito, pri čemer tudi ni zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).