VSL Sodba I Cpg 775/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 75886/2017 z dne 25. 8. 2017 v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.726,95 EUR. (II. točka izreka). Presodilo je, da je tožeča stranka toženi stranki dobavila zaračunan zemeljski plin, saj le-ta ni uhajal na škodo tožene stranke in ga je zato tožena stranka dolžna plačati.

2Proti izpodbijani sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določil pravdnega postopka (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).¹ Sodišču prve stopnje je očitala, da je zmotno zaključilo, da ni uspela dokazati, da je zemeljski plin uhajal na njeni strani. Zatrjevala je, da je sodišče nepravilno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je povračilo svojih pritožbenih stroškov.

3Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravdni stranki sta sklenili dve pogodbi o dobavi zemeljskega plina na podlagi katerih je tožeča stranka toženi stranki zagotavljala zemeljski plin za objekt na naslovu K. in za dobavljen plin toženi stranki izstavila račune. Tožena stranka pa se je s pogodbama zavezala, da bo tožeči stranki plačala izstavljene račune za dobavljen zemeljski plin. Tožeča stranka je v tem postopku vtoževala plačilo računov za december 2016 v višini 3.648,15 EUR, za januar 2017 v višini 1.647,78 EUR in za februar 2017 v višini 1.333,78 EUR. Tožena stranka je plačilu računov nasprotovala. Trdila je, da je bilo na plinski napeljavi ugotovljeno puščanje plina, kar je vplivalo na zaračunane zneske, saj ti bistveno odstopajo od ostalih zaračunanih zneskov za dobavljen plin v predhodnih obdobjih.

6Trditveno in dokazno breme glede ugovora tožene stranke je na toženi stranki. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prave stopnje moralo trditve tožene stranke o tem, da je količina dobavljenega plina v decembru 2016 ter januarju in februarju 2017 bistveno odstopala od ostalih zneskov za porabljenI plin šteti za priznane, ker jih tožeča stranka ni prerekala. To ne drži. Tožeča stranka je pojasnila, da račun za december 2016 vključuje tudi poračun za obdobje od 8. 6. 2016 do 31. 12. 2016 in je zato znesek višji. Pojasnila je, da so bili toženi stranki v obdobju od 8. 6. 2016 do 30. 11. 2016 zaračunani le pavšali v skupni višini 1.528,99 EUR. Poleg tega je trdila, da sta računa za januar in februar 2017 primerljiva z računoma za enaka meseca v predhodnem obdobju. Pojasnila je tudi, da je logično, da so računi v obdobju, ko ni kurilne sezone bistveno nižji. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v zvezi z zatrjevanim odstopanjem porabljenega plina pravilno izvedlo dokazni postopek. Zatrjevane kršitve določil pravdnega postopka niso podane.

7Sodišče prve stopnje je skladno z določilom 8. člena ZPP na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka pravilno zaključilo, da je plin uhajal pred plinomerom tožene stranke, kar ni vplivalo na obračunano porabo plina. Razlogi sodišča prve stopnje so pravilni, logični, prepričljivi in skladni s predloženimi dokazili. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja in se v celoti sklicuje nanje.

8Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je plin uhajal pred plinomerom tožene stranke, zaradi česar uhajanje plina na količino porabljenega in obračunanega plina ni vplivalo. Ta zaključek je sodišče napravilo po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Zato tožena stranka le z izpostavljanjem „pomanjkljivosti“ v izpovedi priče B., ki so tudi sicer upoštevajoč značilnosti spomina v konkretni situaciji povesem normalne, ne more uspeti. Ni namreč mogoče pričakovati, da se bo delavec, ki letno opravi veliko število pregledov plinskih napeljav in intervencij natančno spomnil okoliščin posameznega „običajnega“ pregleda ali intervencije za več let nazaj. Pritožbeno sodišče še pripominja, da, če bi plin puščal za plinomerom, bi bila za ta del inštalacije odgovorna tožena stranka.

9Sodišče prve stopnje je pojasnilo tudi, da je bila poraba plina v januarju in februarju 2016 povsem primerljiva s porabo plina v januarju in februarju 2015 ter da zmanjšan promet na porabo plina ni veliko vplival, saj je bilo ne glede na vse treba prostore enako ogrevati. Poleg tega pa je pojasnilo tudi, da račun za december vključuje tudi poračun za daljše obdobje (od 8. 6. 2016 dalje) in že zato ne gre samo za porabo v navedenem mesecu. Upoštevajoč pojasnjeno se pritožbeno sodišče tudi v tem delu v celoti pridružuje razlogom sodišča prve stopnje.

10Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama nosi stroške s pritožbo.

13Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT),² ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 6.629,71 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 500 točk za odgovor na pritožbo ter materialne stroške (10 točk) vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 622,2 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 373,32 EUR. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 373,32 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.
² Ur. l. RS, št. 2/2015 in naslednji.