VSRS Sodba U 832/94-5

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za šolstvo in šport z dne 17.3.1994.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za napredovanje v naziv mentorica. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da je tožnica dne 23.6.1993 pri njej vložila zahtevo za napredovanje v naziv mentorica. V zvezi s tožničino zahtevo in po predlogu ravnatelja Srednje kovinarske, strojne in metalurške šole za napredovanje v naziv mentorica, je bilo v posebnem ugotovitvenem postopku ugotovljeno, da tožnica v času vložitve zahteve ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v naziv po 1. odstavku 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu. Tožnica namreč ne izpolnjuje pogoja strokovne izobrazbe, saj po mnenju tožene stranke nima ustrezne smeri izobrazbe, ki bi jo morala imeti po ZUI (zakonu o usmerjenem izobraževanju) in VIP (vzgojno-izobraževalnem programu) za poučevanje splošno izobraževalnega predmeta fizika. Zaradi navedenega po mnenju tožene stranke ne more napredovati v naziv mentorica po 1. odstavku 5. člena navedenega pravilnika.

Tožnica v tožbi navaja, da je v sklepu o vrsti in stopnji izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izobraževalne osnove pod točko 6. učitelj fizike pod b) navedena visoka izobrazba splošne naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske ali astronomske smeri fizike ali tehnične fizike. Iz fotokopije diplome je razvidno, da je končala visokošolski študij fizike, meteorološke smeri, ki sicer v tem sklepu ni opredeljena, vendar pa je v okviru visokošolskega študija fizike pri Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo tudi meteorološka smer, kot tudi fizikalna, industrijska ali astronomska smer. Zato, ker je končala študij fizike meteorološke smeri, meni, da izpolnjuje vse pogoje, ki jih določa navedeni sklep za učitelja fizike, kar je razvidno tudi iz imenovanja št. 1209 Republiškega izpitnega centra, ki jo je imenoval za zunanjega ocenjevalca pri predmetu fizike, pri čemer izpolnjuje vse v 36. členu pravilnika o maturi zahtevane pogoje. Tožena stranka v izpodbijani odločbi sicer ni navedla, po katerem členu zakona o usmerjenem izobraževanju ter vzgojno-izobraževalnega programa nima ustrezne smeri izobrazbe za poučevanje splošno izobraževalnega predmeta fizika. V skladu s 5. členom pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu izpolnjuje pogoje, saj ima opravljen strokovni izpit, več kot štiri leta strokovnega dela, je uspešna pri svojem delu, opravila je strokovno izobraževanje in ima najmanj 7 točk iz drugega strokovnega dela, hkrati pa ima tudi ustrezno smer izobrazbe, saj le-ta izhaja že iz diplome, iz katere je razvidno, da je končala visokošolski študij fizike, meteorološka smer. Očitno je, da je tožena stranka zelo pavšalno obravnavala njeno zahtevo za napredovanje v naziv mentorica, kar izhaja že iz same obrazložitve izpodbijane odločbe, hkrati pa tudi iz nepoznavanja študija na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je tudi v študijskem programu fizika z meteorološko smerjo. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

Med upravnim sporom je tožnica tožbo dopolnila še z naslednjim: V tožbi je izčrpno navedla, zakaj izpolnjuje pogoje za napredovanje v naziv mentorice, kar sedaj potrjuje tudi sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce - laborante v programih srednjih in osnovnih šol, ki je bil sprejet dne 6.7.1995 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 42/95. V 2. točki tega sklepa je navedeno: "V programih srednjih šol uči predmet FIZIKA, kdor je končal program za pridobitev visokošolske izobrazbe in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov profesor ali diplomirani inženir fizike, fizike z matematiko, matematike s fiziko, astronomije in meteorologije.". Ker je končala visokošolski študij fizike, meteorološka smer, tako navedeni sklep Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje potrjuje njene navedbe v tožbi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe ter še dodaja: V ugotovitvenem postopku je iz priložene dokumentacije in na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovila, da tožnica, po izobrazbi diplomirani inženir meteorologije, s pridobljeno pedagoško-andragoško izobrazbo, ob vložitvi zahteve ni izpolnjevala pogojev za pridobitev naziva po 2. členu, v zvezi z 9. členom pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, saj za učitelja fizike v srednji šoli nima ustrezne strokovne izobrazbe, predpisane z zakonom, niti ji zakon ne dovoljuje opravljanja tega dela. Tožnica celo ni izpolnjevala pogojev za poučevanje teh predmetov, vse odkar se je leta 1986 zaposlila v srednjem šolstvu. Tožnica zatrjuje, da izpolnjuje vse pogoje, ki jih zakon predpisuje za učitelja fizike v srednji šoli, ter da je meteorologija le ena od študijskih smeri v okviru visokošolskega študija fizike pri Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Tožnica pa že sama ugotavlja, da vzgojno-izobraževalni program za predmet fizika v predmetih skupne vzgojno-izobraževalne osnove iz leta 1985, ki je veljal v času tožničine zaposlitve v srednjem šolstvu, določa, da lahko fiziko poučuje učitelj, ki ima visoko izobrazbo splošne naravoslovne, matematično-fizikalne, industrijske ali astronomske smeri fizike ali tehnične fizike. 175. člen zakona o usmerjenem izobraževanju v 3. odstavku določa da vzgojno-izobraževalni program, ki ga sprejme Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje, določi, katero smer in stopnjo strokovne izobrazbe ter vrsto in obseg delovnih izkušenj mora imeti učitelj za poučevanje posameznega predmeta. Vzgojno-izobraževalni programi zato izčrpno naštevajo smeri in stopnje izobrazbe, ki so ustrezne za poučevanje posameznega predmeta. V tem primeru ima tožnica sicer ustrezno, visoko stopnjo izobrazbe, vendar ne ustreza po smeri, saj vzgojno-izobraževalni program med ustreznimi smermi izobrazbe za poučevanje fizike v srednjih šolah ne našteva meteorološke smeri fizike. Tožnica tako nima ustrezne izobrazbe za poučevanje fizike v srednjih šolah. Poleg tega ji po citiranem zakonu glede na določbe 226. člena ni dovoljeno opravljati vzgojno-izobraževalnega dela, saj bi morala do leta 1980 izpolniti več kot tri leta dela v vzgoji in izobraževanju in izpolniti tudi ostale pogoje, ki jih glede na delovne izkušnje in delovno mesto določa navedeni člen. Tožnica, glede na navedeno, po mnenju tožene stranke nikdar ni izpolnjevala pogojev za poučevanje fizike v srednji šoli. Zato dejansko niti ne bi smela več poučevati po 225. členu zakona o usmerjenem izobraževanju. Tožena stranka meni, da je ravnala v skladu z navedenim pravilnikom. Smiselno predlaga sodišču, da zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za napredovanje v naziv mentorica z obrazložitvijo, da tožnica ne izpolnjuje pogoja strokovne izobrazbe, saj nima ustrezne smeri izobrazbe, ki bi jo morala imeti po ZUI in VIP za poučevanje splošno izobraževalnega predmeta fizika in zaradi navedenega ne more napredovati v naziv mentorica po 1. odstavku 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu.

Po 2. odstavku 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) mora obrazložitev odločbe obvezno vsebovati kratko obrazložitev zahtevka stranke, ugotovljeno dejansko stanje, razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke ter pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali v izreku navedeno odločitev. Sodišče ugotavlja, da so dejanske okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene, saj tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe le pavšalno navaja, da tožnica ne izpolnjuje pogoja strokovne izobrazbe, ker nima ustrezne smeri izobrazbe, ki bi jo morala imeti po ZUI in VIP za poučevanje splošnoizobraževalnega predmeta fizika, ne da bi tudi konkretno navedla predpise, ki jih je pri svoji odločitvi uporabila. Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, na podlagi katerih dokazov je tožena stranka prišla do sklepa o dejanskem stanju oziroma ni razvidno, ali je tožena stranka v postopku presojala tudi dokazne listine, ki naj bi jih tožnica priložila k zahtevi. V odgovoru na tožbo tožena stranka sicer navaja tako predpise kot tudi razloge za svojo odločitev v izpodbijani odločbi, vendar sodišče pripominja, da s tem tožena stranka navedenih pomanjkljivosti v izpodbijani odločbi ni odpravila. Obrazložitev mora biti v sami odločbi, saj je le na tak način omogočena kontrola, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil pravilno uporabljen materialni zakon.

Po mnenju sodišča pa bi morala tožena stranka, glede na to, da je sklep o vrsti in stopnji izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izobrazbene osnove (Uradni list SRS, št. 25/85 - ki ga je sprejel takratni Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje v zvezi s 50. členom ter v skladu s 175. in 176. členom zakona o usmerjenem izobraževanju) za učitelja fizike kot vrsto in stopnjo izobrazbe med drugim opredelil: visoko izobrazbo splošne naravoslovne, matematično fizikalne, industrijske ali astronomske smeri fizike ali tehnične fizike, že v upravnem postopku ugotoviti, ali tožničin visokošolski študij fizike, meteorološka smer, dejansko ustreza strokovni izobrazbi, določeni z zakonom, med drugim tudi zato, ker sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce - laborante v programih srednjih in osnovnih šol (Uradni list RS, št. 42/95) med ustrezno smer izobrazbe za poučevanje predmeta fizika v srednjih šolah šteje tudi dipl. ing. meteorologije, kljub temu, da ta sklep ob izdaji izpodbijane odločbe še ni veljal. Sodišče pri tem posebej pripominja, da ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 120. člena določa, da upravni organ opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov ter da morajo posamični akti temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu (153. člen). Ker sta oba navedena sklepa sprejeta na isti pravni podlagi (zakon o usmerjenem izobraževanju), je treba pri presoji vprašanja, ali tožničin študij fizike, meteorološka smer, ustreza strokovni izobrazbi za poučevanje fizike v srednjih šolah, upoštevati tudi namen, ki so ga določbe zakona o usmerjenem izobraževanju zasledovale. Po mnenju sodišča je med drugim namen zakona tudi v tem, da fiziko v srednjem izobraževanju poučujejo učitelji, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, predpisano z zakonom. Glede tega so utemeljene tožničine tožbene navedbe.

Ker je torej izpodbijana odločba formalno bistveno pomanjkljiva, sodišče ne more rešiti upravnega spora. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala presoditi vse dokazne listine, zbrane v upravnih spisih, kot tudi v upravnem postopku ugotoviti, ali tožničina visoka izobrazba meteorološke smeri fizike ustreza navedeni opredelitvi v zakonu oziroma v pozitivnemu predpisu ob izdaji nove odločbe tožene stranke (načelo zakonitosti - 4. člen ZUP).

Ker torej v postopku niso bila dovolj upoštevana pravila postopka, sodišče ne more rešiti spora. Zato je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS), ki ga je smiselno uporabilo, enako kot tudi ZUP, kot republiški predpis, na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).

Na pravno mnenje in pripombe, dane v tej sodbi, je tožena stranka vezana (62. člen ZUS).