UPRS Sodba II U 174/2021-10

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predpravdnega zahtevka, in sicer odškodninskega zahtevka zoper A d.d. zaradi prometne nezgode z dne 25. 4. 2021 iz naslova nematerialne škode. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se po prvem in drugem odstavku 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter prvem odstavku 7. člena ZBPP, brezplačna pravna pomoč po tem zakonu dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva. Organ za brezplačno pravno pomoč je v konkretni zadevi ugotovil, da prosilka prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, v katerem se omenjena pravica (še) ne uresničuje. Prosilka namreč želi na A d.d. vložiti predpravdni zahtevek zaradi nematerialne škode, ki ji je nastala v nezgodi dne 25. 4. 2021 in zato ne gre za postopek, ki bi se vodil pred sodiščem, niti ne gre za postopek pred organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov. Ker prosilka želi brezplačno pravno pomoč za uveljavljanje zunajsodnega zahtevka, ne gre za sodni postopek.

2Zoper izpodbijano odločbo tožnica vlaga pravočasno tožbo v tem upravnem sporu zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter navaja, da je tožena stranka neupravičeno zavrnila njeno vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sklicuje se na četrti odstavek 1. člena ZBPP, prav tako na prvi odstavek 26. člena ZBPP, ki med oblikami pravne pomoči in obsegu dodelitve brezplačne pravne pomoči določa tudi pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave. Brezplačna pravna pomoč torej ni nujno takšna, ki se uresničuje v sodnih postopkih. Navedeno po mnenju tožeče stranke izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS, in sicer iz sodbe UPRS I U 1838/2014 z dne 16. 12. 2014 in I U 56/2019 z dne 7. 2. 2019. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti odpravi in toženi stranki naloži povračilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

4V obravnavani zadevi je senat tukajšnjega sodišča v sestavi višjih sodnic A.A. kot predsednice in mag. B.B. ter C.C. kot članic v skladu s tretjim odstavkom 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) na seji dne 15. 7. 2021 odločil in izdal sklep, da bo v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v predmetnem sporu odločeno po sodnici posameznici, saj je v vsebinsko enaki zadevi že bilo odločeno v zadevi tukajšnjega sodišča opr. št. II U 166/2021 s sodbo z dne 13. 7. 2021.

5Tožba ni utemeljena.

6Kot izhaja iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnica uveljavlja brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in sestavo odškodninskega zahtevka, ki bo vložen na A d.d. zaradi povračila nematerialne škode, ki ji je nastala v posledici prometne nezgode z dne 25. 4. 2021 ter za zastopanje predlaga odvetnika Č.Č.. V obravnavani zadevi je tožena stranka to prošnjo tožnice zavrnila iz razloga, ker tožnica s pomočjo brezplačne pravne pomoči naj ne bi uveljavljala sodnega varstva, pač pa bi želela vložiti predpravdni odškodninski zahtevek na zavarovalnico, pri čemer se zavarovalnica ne šteje za organ oziroma institucijo, ki je pristojna za izvensodno poravnavanje sporov.

7Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo s tem, ko je določbe prvega in drugega odstavka 1. člena in prvega odstavka 7. člena ZBPP tolmačila na način, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu dodeljuje samo v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, v konkretnem primeru pa ne gre za postopek, ki bi se vodil pred sodiščem, niti za postopek pred organi, institucijami ali osebami, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov.

8Prvi odstavek 1. člena ZBPP določa, da je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.¹ ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.² S tem zakonom so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.³ Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.⁴

9Za sodno varstvo po ZBPP se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek 1. člena ZBPP). Vendar pa prvi odstavek 7. člena ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov. Razlog za to, da je možno odobriti brezplačno pravno pomoč le za izvensodno poravnavanje, ki je urejeno z zakonom, s čimer je zagotovljen institucionalno in ustrezno organiziran način mirnega reševanja sporov, ne pa tudi za druge zasebne oblike poravnavanja, je tudi v tem, da je država tista, ki skrbi za uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakopravnega položaja vseh ljudi, sredstva za brezplačno pravno pomoč pa se zagotavljajo iz proračuna.⁵ ZBPP v 4. členu namreč določa, da država skrbi za uresničevanje načela enake dostopnosti do sodnega varstva tako, da v proračunu zagotavlja sredstva za plačilo storitev osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, da oprosti upravičence plačila stroškov postopka, da če tako določa zakon, nudi davčne ali druge olajšave osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, če se odpovedo plačilu za opravljene storitve, ter da zagotavlja sredstva in pogoje za organizacijo in delovanje služb in organov, pristojnih za vodenje postopkov in za odločanje o pravici do brezplačne pravne pomoči.

10Gornjega stališča, da se brezplačna pravna pomoč zagotavlja zgolj za zastopanje pred sodišči in z zakonom ustanovljenimi organi in institucijami za alternativno reševanje sporov ne more spremeniti niti določba 26. člen ZBPP, ki v 3. alineji prvega odstavka določa, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli med drugim tudi za pravno svetovanje in za zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave. S to določbo so ob upoštevanju prvega odstavka 7. člena ZBPP mišljene izvensodne poravnave, ki se sklenejo pri za poravnavanje pristojnih institucijah, katerih ustanovitev in delovanje je urejeno z zakonom, kot je obrazloženo zgoraj. Prav tako je določba četrtega odstavka 1. člena ZBPP, ki določa, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji v tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči in je v spornem razmerju prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu, zgolj načelne narave, ki upravičenca zavezuje, da si mora prizadevati za mirno rešitev spora, ne definira pa kdaj je šteti, da se sporno razmerje rešuje izvensodno.⁶

11Po obrazloženem vložitev odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ni mogoče šteti za postopek pred organom, ki je pristojen za izvensodno poravnavanje sporov, saj zavarovalnica kot gospodarska družba to ni, zaradi česar tožnici ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči. Takšno je tudi stališče sodne prakse v zadevah Upravnega sodišča RS II U 499/2019 z dne 20. 11. 2019, II U 241/2015 z dne 8. 7. 2015 in IV U 2017/2013 z dne 1. 10. 2013.

12Sodišče je zaradi razlogov, navedenih zgoraj, tudi odstopilo od drugačne sodne prakse v zadevi Upravnega sodišča RS I U 65/2019 z dne 7. 2. 2019, na katero se izrecno sklicuje tožeča stranka v tožbi, in kjer je obravnavano vprašanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za odškodninski zahtevek zoper delodajalca. Prav tako je v obravnavani zadevi neutemeljeno sklicevanje tožeče stranke v tožbi na zadevo I U 1838/2014 z dne 16. 12. 2014. V slednji je sodišče tožbi ugodilo, ker je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč vložena za zastopanje pri državnem tožilstvu v okviru izvensodnega poravnavanja zaradi storjenega kaznivega dejanja, organ za brezplačno pravno pomoč pa je prošnjo zavrnil, ker zadeva ne spada v pristojnost sodišč. Institut poravnavanja pred državnim tožilstvom je namreč izrecno urejen v 161.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) in zato sodi v izvensodno poravnavanje, ki je urejeno z zakonom,⁷ zaradi česar se brezplačna pravna pomoč v tem primeru dodeli (7. člen ZBPP), če so izpolnjeni tudi materialni in vsebinski pogoji. Ta odločba torej ne potrjuje navedb tožeče stranke, pač pa stališče sodišča v obravnavani zadevi.

13Sodišče pa pripominja, da drugi odstavek 579. člena Zakona o zavarovalništvu (v Nadaljevanj ZZavar-1) določa, da zavarovalnica zagotovi ustrezen in učinkovit postopek izvensodnega reševanja sporov z zavarovalci, zavarovanci in drugimi upravičenci iz zavarovanj ter združenji potrošnikov pred nepristranskim in neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje sporov. V ta namen je bil tudi ustanovljen Mediacijski center pri Slovenskem zavarovalnem združenju, ki je gospodarsko interesno združenje, ustanovljeno po 563. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), čeprav se ne šteje za gospodarsko družbo.⁸ Tako mu lahko v skladu z drugim odstavkom 579. člena ZZavar-1 zavarovalci, zavarovanci, drugi upravičenci iz zavarovanj in združenja potrošnikov pošljejo pobudo za začetek postopka, če se pritožbi oškodovanca zoper zavrnitev odškodninskega zahtevka ne ugodi ali o njej ne odloči v 30 dneh po njenem prejemu. Tožnica bo torej brezplačno pravno pomoč lahko uveljavljala za zastopanje pred tem centrom pri Slovenskem zavarovalnem združenju, če bo zavarovalnica njen zahtevek za plačilo odškodnine zavrnila in bo le ta zavrnjen tudi v pritožbenem postopku s strani pritožbene komisije na zavarovalnici.

14Po obrazloženem, ko je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, in ob tem, ko sodišče tudi ni ugotovilo nobene uradno upoštevne kršitve iz drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena.

15Sodišče je v obravnavani zadevi v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje (da tožnica potrebuje brezplačno pravno pomoč za vložitev predpravdnega odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici) ni bilo sporno, pač pa je bila sporna le razlaga materialnega prava.

16Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

¹ Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.
² Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.
³ Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88.
⁴ Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.
⁵ Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.
⁶ Tako sodbi UPRS IV U 2017/2013 z dne 1. 10. 2013 in II U 241/2015 z dne 8. 7. 2015 z dne 8. 7. 2015.
⁷ Tako tudi Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000, str. 34.
⁸ Tako sklep VSRS III R 3/2015 z dne 7. 4. 2015, sklep VSL Rg 82/2018 z dne 10. 4. 2018 in drugi.