VSK sklep II Ip 4/2009

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z izvršilnim sredstvom rubeža, cenitve in prodaje premičnin ter za odlog izvršbe z dne 31. marca 2008 kot nedovoljen zavrglo.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik po svojem pooblaščencu in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je napadeni sklep „nepreverljiv“, je sam s seboj v nasprotju, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je namreč zavrglo tako upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe, kot tudi upnikov predlog za odlog izvršbe. Iz sklepa pa niso razvidni razlogi, zaradi katerih je sodišče zavrglo tudi upnikov predlog za odlog. Sodišče tudi ni pravilno uporabilo določb 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ta zakonska določba namreč ne prepoveduje, da upnik ponovno predlaga opravo izvršbe z izvršilnim sredstvom, glede katerega je bil izdan sklep o ustavitvi izvršbe. Sodišče je tudi kršilo določila postopka glede vabljenja na narok dne 16. oktobra 2007 glede seznama dolžnikovega premoženja.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, pa tudi iz spisovnih podatkov, je razvidno, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi že pred izdajo izpodbijanega sklepa s sklepom z dne 25. februarja 2008, opr. št. Ig1 ustavilo izvršbo na premično premoženje dolžnika A.L., ker je izvršitelj sodišče z dopisom z dne 20. novembra 2007 obvestil, da upnik v zakonskem roku ni predlagal ponovnega rubeža. Pravna podlaga za izdajo navedenega sklepa je bila torej v določilih 88. čl. ZIZ. Ta sklep je bil pooblaščencu upnika vročen 22. marca 2008.

Dne 31. marca 2008 pa je upnik po svojem pooblaščencu sodišču poslal vlogo, v kateri je ponovno predlagal nadaljevanje izvršbe z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin, hkrati s tem pa še predlagal odlog izvršbe. S stališčem sodišča prve stopnje, da so podani razlogi za zavrženje upnikovega predloga za (ponovno) nadaljevanje izvršbe z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin, se strinja tudi pritožbeno sodišče. V obravnavanem primeru ne gre za dopusten predlog za nadaljevanje izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti po 34.čl. ZIZ, saj je upnik predlagal nadaljevanje z istimi sredstvi oz. na istih predmetih, pri čemer pa ni niti navedel morebitnih spremenjenih okoliščin, ki bi nastopile po izdaji sklepa o ustavitvi in bi opravičevale tak predlog. Zato bi se z ugoditvijo takemu predlogom v bistvu izničili učinki izdanega sklepa o ustavitvi izvršbe in s tem določil 88. čl. ZIZ. Pri tem pa je tudi evidentno, da s pritožbo zoper sklep o ustavitvi glede na objektivno nesporna dejstva, upnik ne bi mogel biti uspešen. To pa ni dopustno.

Pritožba ima sicer prav, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni izrecno utemeljilo razlogov, zakaj je zavrglo tudi upnikov predlog za odlog izvršbe. Načeloma bi sicer to res predstavljalo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, za konkreten primer pa po prepričanju pritožbenega sodišča to ne velja. Že iz dejstva, da je sodišče prve stopnje upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zavrglo, kot normalna posledica izhaja dejstvo, da v takem primeru tudi do odloga izvršbe ne more priti. Zato tudi teh pritožbenih trditev pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.

Pritožnikove trditve o domnevnih kršitvah postopka v zvezi z narokom glede seznama premoženja so pravno irelevantne pri odločanju o pritožbi zoper napadeni sklep, zaradi česar jih pritožbeno sodišče niti ni bilo dolžno presojati.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.